Delo - Primož Škerl: Solčava in Logarska dolina nista po naključju med najbolj priljubljenimi in hkrati zavarovanimi slovenskimi turističnimi točkami.
Območje se že več let sistematično razvija z nenehnimi izboljšavami in nadgradnjami turistične ponudbe, pri čemer se v širokem loku izogibajo sodobnim skomercializiranim prijemom. Vedo, da bi bilo najlaže zgraditi hotel in okoli postaviti bazen, igrišče ali kar zabavišče za množico obiskovalcev. Če bi se na Solčavskem tako odločili, bi jim investitorjev najbrž ne manjkalo. In verjetno bi bil tudi znaten del domačinov naklonjen temu, saj bi v stremenju za hitrim zaslužkom bržčas prezrli številne škodljive posledice, ki bi jih prinesel skokovit razvoj.
Solčavani so vztrajali
A trmasti Solčavani s prvim zagovornikom ohranjanja naravne in kulturne dediščine Avgustom Lenarjem in vodjem tamkajšnjega turistično-informacijskega centra Markom Slapnikom na čelu so se namesto za komercialno bližnjico odločili za trnovo pot. Tudi zaradi skromnejšega finančnega izkupička vztrajajo na obstoječih naravnih danostih in se za posege v okolje odločajo samo v najnujnejših primerih. Pred leti so si najprej nakopali jezo domačinov. Kmetje so v načrtih videli omejitve za razvoj svojih turističnih kmetij in prodajo domačih pridelkov, ne pa prednosti, ki jih prinaša življenje na varovanih območjih. Nato so se jezili še nekateri turisti, ki so pred vhodom v Logarsko dolino najprej naleteli na zapornico, pod katero so se v poletni sezoni lahko z avtomobili zapeljali samo, če so plačali, potem so ostali še brez kampa. Danes oboji prikimavajo Lenarjevi in Slapnikovi strategiji, ki sta ji tudi lokalna oblast, predvsem pa župan Alojz Lipnik, precej bolj naklonjena, kot so ji bili njuni predhodniki.
Več ležišč kot prebivalcev
Lenar in Slapnik sta ves čas vedela, kaj morata početi in rezultati so nesporni. Že nekaj let ima občina veliko več turističnih postelj kot prebivalcev, dohodek iz turizma je davno presegel dohodek iz lesarstva, ki je tu tradicionalna panoga, zdaj so začela prihajati še evropska priznanja. Najnovejše so si ta mesec prislužili v Bruslju, kjer so bili izbrani s temo Turizem in varovana območja na natečaju European destinations of excellence skupaj z Dolino Soče celo za evropsko pilotno destinacijo. Krajinski park Logarska dolina čedalje bolj postaja prepoznavna blagovna znamka, pod katero je bistveno laže tržiti domačo ponudbo. Občina Solčava je v Zgornji Savinjski dolini po površini takoj za Lučami, a je prebivalstvo razpršeno, veliko je visokogorskih kmetij in vsako povezovanje je še toliko težje. Saj kdo si pa drzne kmetu soliti pamet? Težko jih je bilo prepričati o smiselnosti trženja pod enotno znamko po sistemu »iz hleva na krožnik«, saj to precej diši po starodobnih zadrugah. Težko so se sprijaznili, da jim nalašč ne asfaltirajo cest, temveč označujejo kolesarske, gorske in sprehajalne poti, pozimi pa urejajo proge za smučarski tek in sankališča, promocija v tujini je bila zanje popolna neznanka.
A prednosti naravno ohranjene doline so najprej spoznali tujci. Avstrijci, Hrvati, Francozi, Italijani, Nizozemci in celo Izraelci doma pripovedujejo o lepotah kotička pod slapom Rinka, delež tujih gostov pa narašča. Najbrž se jih bo trlo tudi med novoletnimi prazniki, ko v Logarski po dolgem času pripravljajo silvestrovanje brez dalmatinskih popevkarskih estradnikov. Malce zaradi varčevanja, bržčas pa tudi zato, ker popevkarje, vajene morja in burje, v osrčju slovenskih gora precej zebe, njihovi glasovi pa – v pretežni meri izšolani ob morskih ribah in črnem vinu – v naših zimskih razmerah zvenijo čisto drugače. Ne prav domače.