Večer, Črna kronika - Jana Rijavec: Nedeljski izlet v 600 metrov dolgo in 100 metrov globoko jamo se je za enega od treh italijanskih jamarjev iz Trsta končal tragično.
Dnevnik: Izkušeni jamar zgrmel 50 metrov v globino
Nedeljski izlet v 600 metrov dolgo in 100 metrov globoko jamo je bil za tri italijanske jamarje iz Trsta tragičen. Najstarejši med njimi, 72-letni jamar, je po padcu z zadnjega pritrdišča, 20 metrov nad dnom vhodnega brezna, izgubil zavest in kasneje umrl.
Ob spustu v 61 metrov globoko vhodno brezno sta jamarja slišala, da prvi jamar kliče na pomoč. Sama nista videla, kaj naj bi se bilo zgodilo, zato se je eden spustil do kolega na dnu jame, jamarka pa je splezala iz jame in poklicala na pomoč. Poškodovani je s kolegom, kateri ga je našel sedečega na melišču sredi jame, najprej še govoril. Kolega je ponesrečenega tudi prestavil na ustreznejše mesto, kjer je slednji kasneje izgubil zavest. Ker ni več dihal, ga je jamarski kolega začel oživljati. Pri tem sta mu kasneje pomagala tudi sežanska jamarja, ki sta po pozivu centra za obveščanje prva prišla na kraj nesreče.
Po besedah vodje včerajšnje jamarske reševalne akcije Igorja Benka so jamarja oživljali skoraj eno uro, vendar mu niso več mogli pomagati. Pokojni je imel po rokah ožganine, kar dokazuje, da mu je vrv poškodovala roke, ko se je poskušal ujeti. Zakaj se je nepravilno prepel, je bila za to mogoče kriva trenutna slabost ali notranje poškodbe po padcu, pa bo pokazala sanitarna obdukcija. Policisti Policijske postaje Koper so preiskavo zaključili, saj je bila tuja krivda za smrt italijanskega jamarja izključena. Pokojni je bil sicer izkušen jamar, vendar je uporabljal nekoliko zastarelo jamarsko opremo, pri uporabi katere se lahko vsaka najmanjša napaka hudo kaznuje.
V akciji je sodelovalo 15 slovenskih in devet italijanskih jamarskih reševalcev, ki so kljub neusklajenemu načinu vodenja akcije, opreme in načina reševanja tokrat dobro sodelovali.
Italijanski jamarji so pogosti obiskovalci slovenskega podzemlja. Mnogi med njimi za tako dejavnost niso pridobili potrdila Agencije za okolje za opravljanje samostojne jamarske dejavnosti, kot to predvideva zakon o zaščiti podzemnih jam iz leta 2003, zato so v prekršku. Kljub temu še nobenemu tujemu jamarju niso izrekli kazni, niti tistim, ki so jih zaradi nepoznavanja našega jamarskega sveta reševali iz slovenskih jam.
Jana Rijavec
_____________________________________________________________
Večer, 12. 3. 2012: Izključili tujo krivdo za smrt italijanskega jamarja
Odgovore o smrti bo podala obdukcija.
Policijska preiskava smrti 72-letnega italijanskega jamarja, ki je umrl nedeljo med spustom Škamprletovo jamo, je zaključena, policisti pa so izključili tujo krivdo za smrt, je povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Koper Anita Leskovec. Za preminulega Tržačana je bila sicer odrejena sanitarna obdukcija.
Vodja reševalne akcije v Škamprletovi jami Igor Benko je povedal, naj bi imel italijanski jamar po rokah ožganine od vrvi, kar nakazuje na to, da je verjetno padel. Tudi kolegu, ki je prvi prišel do ponesrečenega in ga kasneje oživljal, naj bi sam povedal, da se mu je na zadnjem pritrdišču 20 metrov nad dnom jame snela vrv iz varovalne vponke na plezalnem pasu. Odgovor na to, ali so bile zanj usodne poškodbe ob padcu ali morda slabost, pa bo dala obdukcija.
V Škamprletovo jamo v bližini Sežane se je v nedeljo popoldne spustila trojica italijanskih jamarjev iz Trsta. Prvi med njimi, 72-letni Tržačan, je po spustu v 61-metrsko vhodno brezno začel klicati na pomoč. Kolega sta mu poskušala pomagati, a kljub hitri pomoči in oživljanju nesrečnemu jamarju ni bilo več pomoči.
Na kraj dogodka so prišli tako slovenski kot italijanski jamarski reševalci ter policisti in sežanski poklicni gasilci. Kot je še povedal Benko, se je nesreča zgodila okrog 17.30, s centra za obveščanje pa so pripadnike jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije poklicali ob 18.20. Do ponesrečenega jamarja se je spustil tudi zdravnik, ki pa je žal lahko le potrdil smrt.
Reševalna akcija se je zaključile nekaj po 22. uri, ko so iz brezna potegnili truplo tržaškega jamarja. V nedeljski reševalni akciji je sicer sodelovalo 15 slovenskih in devet italijanskih jamarskih reševalcev. (sta)
Dnevnik: Sežana, Ajdovščina - V Škamprletovi jami nedaleč od Sežane se je v nedeljo nekaj po 17. uri ponesrečil 72-letni italijanski jamar. Akcija reševanja, vodil jo je Igor Benko iz Ajdovščine, je trajala vse do polnoči. Izkušenemu jamarju zdravnik in reševalci niso mogli pomagati, saj je zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil, potem ko je zgrmel 50 metrov v globino, dve uri po nesreči umrl na dnu 60 metrov globoke jame.
V jamo se je nameravala v nedeljo popoldne spustiti trojica Tržačanov. Nesrečni jamar je bil prvi, vendar je kmalu po začetku spuščanja po vrvi zgrmel v globino. Njegova prijatelja sta zaslišala samo krik in nato klice na pomoč. V jamo se je spustila jamarka, ki je nato tudi poklicala reševalce. "Očitno je bila šokirana, saj je klicala številko 118. Ker se ji ni nihče javil, je nato poklicala italijanske jamarje, ti pa so poklicali na številko 112. Dobrih 20 minut je trajalo, da smo o nesreči izvedeli slovenski reševalci. Takoj smo sprožili reševalno akcijo, v kateri je sodelovalo petnajst slovenskih in devet italijanskih jamarjev," je povedal Igor Benko, ki se z jamarstvom ukvarja 33 let, dobrih 24 let pa je tudi jamarski reševalec. "O vzrokih za nesrečo je težko govoriti. Lahko je jamarju postalo slabo, lahko se je slabo oprijel za vrv. Pri spuščanju je uporabljal staro tehniko. Če bi uporabljal novejšo z vrvno zavoro, bi obvisel na vrvi. Pri nas nimamo predpisa, kakšno tehniko morajo jamarji uporabljati, prav tako lahko v jame hodi vsakdo brez najave in plačila. V tujini imajo to veliko bolje urejeno," je dodal Benko, ki je poznal ponesrečenega Italijana.
Benko pravi, da bi morali narediti red tudi na področju jamarstva, saj je Slovenija pravi raj za ljubitelje tovrstnih aktivnosti: "Pri nas imamo več kot 7000 raziskanih jam, po ocenah pa jih je še trikrat toliko neraziskanih. Zato prihaja k nam tudi veliko tujcev. Največ iz vzhodne Evrope, in sicer Rusov, Poljakov, Slovakov in Čehov, precej pa je tudi Italijanov, Avstrijcev, Francozov in Švicarjev. Narediti bi morali tako, kot je praksa v tujini, kjer se moraš prijaviti matičnemu društvu, dobiti dovoljenje in plačati zavarovanje za morebitno reševanje. Tako bi imeli tudi evidenco in bi lahko hitreje posredovali v primeru nesreč."