Izšla je 23. številka revije. V njej, mdr. lahko preberete:
Varstveni ukrepi za ohranjanje kotišča netopirjev med obnovo cerkve svetega Duha v Črnomlju – Stavbe Kulturne dediščine (PDF)
Primož Presetnik, Andrej Hudoklin, Nataša Zupančič
Razvoj in uporaba metode za spremljanje velikosti populacije velikonočnice (Pulsatilla grandis) (PDF)
Gregor Kalan, Tanja Košar
Članek opisuje metodo za spremljanje številčnosti populacije velikonočnice (Pulsatilla grandis). Metodo smo razvili na podlagi večletnega spremljanja sprememb v velikosti populacije velikonočnice na Boletini pri Ponikvi. S štetjem po tej metodi smo dobili prve ocene velikosti populacije, ki so upoštevale
morfološko značilnost velikonočnic, da ima lahko ena rastlina več cvetnih poganjkov. Podali smo tudi rezultate dosedanjih štetij (povprečno 1218 velikonočnic). V letu 2007 smo ugotovili zmanjšano število cvetočih rastlin v primerjavi s prejšnjimi leti (485 velikonočnic), kar naj bi bila po našem mnenju posledica milejših temperatur v predhodni zimi. Članek predstavlja obvezne elemente letnega poročila o spremljanju številčnosti velikonočnice in popisni list za terensko delo.
Lov in upravljanje populacij ptic (PDF)
Damijan Denac, Urška Koce, Davorin Tome in Al Vrezec
Neposredna posledica lova je povečana smrtnost v populaciji, in sicer do te mere, da vpliva na njeno velikost in dinamiko. Lov je tako ena izmed oblik uravnavanja populacij. Mnenja o uporabi lova kot metodi uravnavanja populacij so med strokovnjaki pogosto deljena. V prispevku zastavljamo šest vprašanj, na katera je treba odgovoriti, preden se sprejme odločitev o lovu. Podrobneje predstavljamo dva primera lova: neuspešen poizkus zmanjševanja velikosti populacije kormorana (Phalacrocorax carbo) v Evropi z odstrelom in posledice nekontroliranega lova na goloba selca (Ectopistes migratorius) v Severni
Ameriki, ki je vodil k izumrtju vrste. Namen članka je opozoriti na ključna vprašanja, ki se pojavljajo ob lovu kot metodi populacijske regulacije vrst, in osvetliti pomen predhodnih raziskav pred sprejemanjem tega ukrepa.
Ozaveščanje. Med umom in zavestjo (PDF)
Vesna Vilar
“Resnice” niso resnične. So le način prilagojenosti individuumov na svet. Ta prilagojenost je lahko zelo rigidna ali pa fluidna. Slednja pomeni zmožnost potovanja po različnih kontekstih, okvirih razumevanja. Kontekstualna fluidnost je tudi skrajni domet razuma. Tu se srečamo pred temeljno izbiro: ali se bomo še naprej igrali za človeka in naravo nevarno igro percepcij (ki jo jemljemo zelo resno) ali pa bomo z enim samim zamahom prerezali ta gordijski vozel in vstopili v zavest, ki je onkraj percepcij in tudi onkraj individualnosti. To je zdaj zadnja možna evolucijska stopnja učenja na tem planetu. Popolni strukturni spoj. In v razumevanju tega prepada med razumom in zavestjo se razkriva nov potencial tudi za naravovarstveno stroko.
Načelo previdnosti in primeri njegove uporabe v praksi (PDF)
Tina Klemenčič
Načelo previdnosti je temeljno načelo evropske okoljske politike in pomeni, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi. V prispevku je s poudarkom na ohranjanju narave podanpregled zakonodaje, ki predpisuje uporabo načela previdnosti in z njim povezanega načela, da plačapovzročitelj obremenitve. S povzetkom ključnih ugotovitev konkretne sodbe je predstavljeno stališče Sodišča Evropskih skupnosti o obravnavani tematiki.