Janez Pikon: ... na jesenovih dilcah, skromne smučarske oprave in zimske pravljice, takrat nam očarljivih gričev vrh Dobrave ... kakšni spomini! 
... kdaj premočeni, tudi zeblo nas je, vendar smo se domov vedno vračali veseli in polni doživetij... Nizek in planotast hrbet, ki se vleče vzdolž Spodnje doline med Bistrico in vasjo Polje, se imenuje Dobrava. Vzpenja se južno nad Savo, kot nekakšno vznožje Spodnjih gora. Dobravo prekrivajo prostrane, rahlo valovite senožeti. Goličave poživljajo značilne leskove žive meje in manjši gozdiči. Sprehod čez te razgledne, sončne poljane ob vznožju velikanov je eno najlepših bohinjskih doživetij prav času, kakršen je v tem času. Na poti čez Dobravo se ti drug za drugim prikažejo vsi okoliški vrhovi, spodaj pa se med polji stikajo vasice. Med drevesi opazimo temne tolmune Save. Prelepo je tu, tudi v zgodnji pomladi, ko v senčnih zakotjih ležijo še zadnje krpe snega, prisoje pa so polne cvetja. Mikavno nasprotje med zelenečim bukovjem in bleskom zasneženih gora spada med čare pomladi v Bohinju. Tudi jeseni, ko so kmetje pospravili zadnjo otavo in se lahko po mili volji sprehajamo čez senožeti, nas bo Dobrava očarala s svojo pisano obleko. Poseben mik pa ima Dobrava pozimi v snegu.
Včasih, ko še ni bilo žičnic, smo bohinjski vaški mulci na Dobravi vsak dan napravili pravo smučarsko potovanje po dolgem in počez in obrali enega za drugim vse očarljive griče, Telečnico, Bijolovo Brdo, strmi Na Janezov, z brega v breg, Koprivje, Kamnic, Gorca, Jr, ... vaški mulci smo na jesenovih dilcah, skromne smučarske oprave in vsak dan nove zimske pravljice, takrat nam očarljivih gričev vrh Dobrave ... kdaj premočeni, tudi zeblo nas je, vendar smo se domov vedno vračali veseli in polni doživetij..., da ne pozabim omeniti smučarskih skakalnic na Telečnici, na Janezovmo, od hrasta in skakalnico na Kamnic (za Frtuncam na Kamnjah). Tudi v današnjih časih je Dobrava zelo obiskana, saj je vsako leto polna tekaških smučin.
Staro stezo, po kateri se je včasih pešačilo do jezera in nazaj, je preraslo grmovje. Dandanašnji pelje čez Dobravo nekaj kolovozov z makadamsko cesto, ki služijo spravilu sena. Prvi grič za Bistrico se imenuje Telečnica, že od nekdaj zimski poligon in osnovna šola smučanja za nič koliko generacij otrok. Nekoliko višji vzpetini Bijolovega Brda sledi glavni hrbet Dobrave (596 m) z lepim razglediščem po okolici. Nižje izvira Beli potok, ki se skozi očarljive tolmune pretaka proti reki Savi. Nad cestnim klancem pred Savico stoji gozdnati grič Kok. V zahodnem delu Dobrave, nad vasjo Kamnje, se dvigata obla vzpetina Gorca (563 m) in Kamnic (575 m), južno od njiju opazimo še domačije manjše bohinjske vasi Žlan. Tu je Dobrave konec kjer je še en vrh z imenom Jr (520 m), gričevje se mehko izteče v ravnico za vasjo Polje. Med vznožjem Spodnjih gora in Dobravo se vleče dolina Koprivje, po kateri pelje tudi cesta.
Janez Pikon