Večer, Okolje - Katarina Trstenjak: Mineva četrt stoletja, odkar v Sloveniji izhaja Ujma, revija s področja naravnih in drugih nesreč.
Ob besedi ujma večina ljudi pomisli na obilen dež, pozebo, sneg ... skratka na dogodek, ki ne prinaša nič dobrega. A Slovenci imamo v našem prostoru tudi edinstveno Ujmo - revijo s tovrstnim imenom, ki že četrt stoletja z različnih vidikov obravnava področje naravnih in drugih nesreč v Sloveniji. Od leta 1987 enkrat letno izide pod okriljem Uprave RS za zaščito in reševanje in ministrstva za obrambo; varstvo pred naravnimi nesrečami pomeni tudi pomemben del nacionalne varnosti in obrambe. Ujma je svojevrsten zbornik, v katerem dogodke preteklega leta na poljudnoznanstveni način analizirajo različni akademiki in strokovnjaki.
Lani smo bili priča velikim poplavam, ko je med drugim "plavala" tudi Ljubljana, in ker so poplave pri nas nasploh stalnica, ne preseneča, da je jubilejna številka Ujme namenjena prav njim. Pri nas poplave ogrožajo okrog 15 odstotkov državnega ozemlja, največ poplavnih območij je v porečju Save. Sicer pa so najbolj ogroženi hudourniške struge, grape in dolinska dna. Skoraj vsake večje poplave žal še vedno terjajo človeška življenja. V spominu še imamo lanske poplave, ko je bila škoda ocenjena na več kot 250 milijonov evrov. Lani je bilo ogroženih okrog 15 tisoč ljudi, evakuiranih okrog 300, spet pa smo našteli štiri smrtne žrtve.
Ujma v opozorilo
V minulih letih kakšne večje nesreče nismo imeli. "To nas ne sme uspavati. Vedno moramo biti v pripravljenosti," pa je ob jubilejni izdaji dejal njen urednik Miran Trontelj. Čeprav je urednik "šele" zadnjih devet let, Ujmo spremlja že od začetka. Spremembe, ki jih je v teh letih zaznal, so predvsem to, da se povečuje intenzivnost nekaterih pojavov. "S podnebnimi spremembami se veča intenziteta neurij. Poplave so bile nekoč, so danes, pozebe so bile in bodo ... intenzivnost nekaterih pojavov pa se povečuje, količina padavin se prav gotovo povečuje, na drugi strani pa pomanjkanje vode. Slovenija je bila ena najbogatejših držav s čisto pitno vodo, danes smo jo zasvinjali in od te čiste pitne vode nam je ostalo bore malo. Tako kot smo žejni nafte, bo v bodoče pri nas občutiti pomanjkanje pitne vode," napoveduje meteorolog, ki tudi pravi, da ga poplave ne morejo presenetiti, ker jih dobro pozna, ravno tako o snežnih plazovih poslušamo vsako leto. Ga je pa presenetil plaz v Logu pod Mangartom. "To je bil gotovo stoletni ali pa tisočletni dogodek. A nesreč je veliko, le da gredo mimo nas, kot da jih ne bi bilo. Že drugi dan nanje pozabimo, kar je žalostno, namesto da bi se bolje pripravili na to, kar nas lahko doleti." Po napovedih nas v prihodnosti čaka še več ekstremnih vremenskih dogodkov, še več ujm in gradiva za revijo. "Pri reviji so zbrani strokovnjaki, ki na tem področju nekaj pomenijo. Ti lahko le opozarjajo na to, kar nas čaka. To bomo še naprej počeli, kaj več pa revija ne more narediti," pravi Trontelj.
Pri reviji je doslej sodelovalo že več kot sto strokovnjakov s svojih področij. Največji uspeh Ujme je na enem mestu zbrano in analizirano gradivo. Tega druge države ne poznajo. Vsebina pomaga tudi civilni zaščiti, ki ima material, iz katerega se lahko uči, kako ravnati v bodoče. To se je pokazalo tudi ob lanskih poplavah, ko so službe delovale pravilno; drugače kot ob brezglavem reševanju. Kljub poznavanju naravnih procesov pa pri zaščiti še marsikje šepamo. Trontelj denimo izpostavlja zaščito pred točo. Meni, da je to, da ministrstvo za kmetijstvo subvencionira obrambo z letali, metanje denarja stran - morali bi doseči, da bi se lahko kmetje pred točo zavarovali in da bi imeli pridelke zaščitene z zaščitnimi mrežami. Toča je pri nas pogost pojav in neurja so vsako leto. Skoraj vsako leto poslušamo, da je toča stolkla kak del Slovenije - letos je tako uničila vinogradniško bero na Bizeljskem in za škodo pravijo, da je večletna.
Analiza na enem mestu, toda ...
Iz revije je mogoče razbrati, kako so se ujme pri nas spreminjale, kako smo se na njih pripravili, jih spremljali in se pred njimi zaščitili. "Žal mi je, da je tako slaba odzivnost med ljudmi do te revije. Zanjo marsikdo sploh ne ve, čeprav bi moral vedeti. Prav žalosti me, da se Slovenci tako grdo obnašamo do stvari, ki nas bodo še teple, in da se ne zavedamo, kaj pomeni ta revija za Slovenijo. Je edinstvena, nimajo je po drugih državah. Začela se je skromno, bila je črnobela, danes je lep barvni tisk," pravi njen urednik, sicer poznan meteorolog in televizijski vremenar.
Trontelj si želi, da bi se ob izidu Ujme ljudje nekoliko bolj zavedali, kaj vse nas lahko doleti. "Pa ne le preprosti ljudje, tudi politiki se tega ne zavedajo. Kar poslušajte, kakšne neumnosti predlagajo: da bi združili ministrstvo za okolje in ministrstvo za kmetijstvo - ko pa vemo, da je kmetijstvo eden najhujših onesnaževalcev ..." pravi Trontelj, ki tudi meni, da se politiki ne zavedajo, kako pomemben del nacionalne varnosti je varstvo pred naravnimi nesrečami.
Poplave so pri nas v Sloveniji stalnica, ogrožajo okrog 15 odstotkov državnega ozemlja. Tako je bilo lani septembra na Ljubljanskem barju. (Tit Košir)
"Poglejte, ko je bilo združeno ministrstvo za okolje in energetiko, je šel ves denar za energetiko. Ves denar je šel za izgradnjo elektrarn na spodnji Savi, vodne struge pa so popolnoma neurejene," je bil ponovno kritičen Trontelj.
Katarina Trstenjak