Večer, Koroška - Petra Lesjak Tušek: Pri projektu vetrnih elektrarn na avstrijski strani Pece vlada zatišje, ni pa še povsem jasno, ali bodo načrte ob omejitvah polja vidljivosti elektrarn dokončno opustili.
Vse kaže, da vetrnih elektrarn na avstrijski strani Pece, ki so že ob predstavitvi ideje sprožile vrsto pomislekov civilne družbe in stroke na obeh straneh meje, ne bo oziroma je verjetnost za njihovo vzpostavitev čedalje manjša. Projekt z načrtovanimi osmimi vetrnimi turbinami, znan tudi kot ekološko-energetski park Peca, ki so ga predstavniki podjetja Alpswind iz Celovca še lani jeseni široko javno predstavljali, je namreč v zadnjih mesecih povsem potihnil. Na podjetje Alpswind smo večkrat zastavili vprašanje, v kateri fazi je projekt in kdaj načrtujejo njegovo uresničitev, vendar nam odgovora niso posredovali. Vse več dejstev in širših okoliščin, ki spremljajo načrte za vetrne turbine na koroškem dvatisočaku, pa kaže, da je ambiciozno zastavljeni projekt obstal in da je vse manj možnosti, da bi alternativne vire energije za oskrbo gospodinjstev z elektriko v prihodnje pridobivali prav s Pece.
Kot sta pojasnila župan Pliberka Stefan Visotschnig in župan Železne Kaple Franc Jozef Smrtnik, po njunih informacijah trenutno vlada nekakšno zatišje, hkrati pa je projekt vprašljiv zaradi uredbe deželne vlade, ki opredeljuje pogoje za postavitev vetrnih elektrarn. Ena od omejitev v teh pogojih je, kot pravi Smrtnik, natančno določeno območje vidnega polja vetrnih elektrarn. Temu Peca niti ne bi zadostila, saj bi bile elektrarne vidne v širšem območju, kot bi ga v tem primeru dopustili predpisi. Čeprav je bila večina občin na avstrijski strani naklonjena projektu vetrnih elektrarn, na večinsko podporo lokalne javnosti pa se je skliceval tudi Alpswind, je bil na drugi strani precej močen tudi odpor. Projekt je tako potreboval vrsto izvedeniških mnenj in s tem precejšnje vire že v fazi pridobivanja dokumentacije. Na njegovo nesprejemljivost so opozarjali zlasti v akcijski skupini Arge, življenjski prostor Peca, kjer so se sklicevali predvsem na pomen zaščite vodovarstvenega območja na Peci in na nezdružljivost s projektom vetrnih elektrarn. Vztrajali so tudi pri prepričanju, da mora investitor pridobiti celovito presojo okoljskih vplivov, tudi za slovenski del Pece in ne le za avstrijskega. Na to je v preteklosti opozorilo tudi slovensko okoljsko ministrstvo, čeprav se eksplicitno do projekta, razen ob odgovoru na poslansko vprašanje in ob razpravi v okviru združenja Dežela pod Peco, ni opredeljevalo. Predstavnik skupnosti Arge iz Mežice Drago Dretnik pravi, da tudi člani skupnosti vse od maja letošnjega leta nimajo informacij, ali se projekt sploh nadaljuje ali pa so ga opustili. Vsekakor pa v skupnosti Arge budno spremljajo vse nadaljnje poteze in upajo, da bodo prevladali argumenti proti uresničitvi načrtov za vetrne elektrarne, poudarja Dretnik. Opozarja tudi na nekatere prakse iz tujine, kjer so omejevali postavljanje vetrnic nad določeno nadmorsko višino, kar bi lahko obveljalo tudi za Peco.
Za zdaj torej ni mogoče dokončno reči, ali so načrti za vetrne elektrarne zgolj začasno obtičali na mestu ali pa se bo procedura pridobivanja dovoljenj nadaljevanja in vendarle odvijala dalje. Vsekakor so načrti izjemno obsežni in kompleksni ter povezani tudi z visokimi stroški, saj so ocenjeni na 26 milijonov evrov, viri financiranja pa bi bili vsaj po preteklih razlagah investitorja zasebni.
Petra Lesjak Tušek