Dnevnik, 30.04.2004 - Dragica Manfreda: od Lipice, Škocjanskih jam in Razdrtega čez Kladje, Koblo in TNP prek Vršiča v Avstrijo
Via Alpina - evropska alpska ogrlica
Glavni slovenski krak poteka od Lipice, Škocjanskih jam in Razdrtega čez Kladje, Koblo in TNP prek Vršiča v Avstrijo
LJUBLJANA - Mednarodno združenje alpskih poti, ki s 5000 kilometri alpskih pešpoti povezujejo 200.000 kvadratnih kilometrov evropskih Alp v osmih državah in v Monaku, je s sestankom na Bledu simbolično pozdravilo vstop Slovenije v EU. Evropska alpska pešpot Via Alpina pelje tudi mimo Bleda, ki je ena največjih alpskih lepot na tej poti, nad katero je bil navdušen tudi generalni sekretar mednarodnega koordinacijskega odbora Vie Alpine in podpredsednik francoskega združenja La Grande Traversee des Alpes (GTA) Francois Gilette.
To združenje je bilo pred petimi leti skupaj s koordinatorko Nathalie Morelle pobudnik ustanovitve Vie Alpine. Ideji so se takoj pridružili slovenski predstavniki ministrstva za okolje in Planinske zveze Slovenije. Evropski projekt je za priprave zahteval 2,4 milijone evrov, v drugi fazi pa naj bi do leta 2007 zagotovili trženje evropske alpske poti. Alpe so izredna evropska turistična priložnost, pravi Francois Gilette : "Cilj projekta je ohranitev neokrnjenega alpskega prostora z vso kulturnozgodovinsko dediščino ter spodbujanje razvoja in možnosti preživetja prebivalstva v njem. Projekt podpira EU in ima možnost sofinanciranja iz evropskih skladov. Partnerji iz osmih alpskih držav in Monaka smo v prvi fazi povezali že obstoječe alpske poti z rdečo nitjo, ki pelje od Trsta do Monaka, nanjo pa se bodo priključevali regionalni kraki. Treba je le spodbuditi prebivalstvo ob alpski pešpoti k organizaciji gostinske ponudbe, ki izvira iz njihove tradicije. Marsikje to ponudbo že imamo, drugod šele nastaja, v drugi fazi pa se bomo osredotočili na trženje pešpoti po vsem svetu."
Via Alpina se začne v Trstu (Milje) in pelje prek našega ozemlja do Karavank, zavije na tromejo in po italijanski strani Alp v Avstrijo, Nemčijo, Liechenstein, Švico, Italijo in Francijo do Monaka. Zaradi velikega gospodarskega interesa alpskih držav, ki vidijo v tem projektu odlično poslovno-promotivno priložnost, so bile glavni pešpoti Vie Alpine dodane tako imenovane lokalne zanke v Avstriji, Italiji, Švici in Nemčiji, zdaj pa tudi pri nas.
Slovenski krak Vie Alpine
Via Alpina predstavlja pomembno priložnost za večjo prepoznavnost naših turističnih lepot. Žal, pravijo na Planinski zvezi Slovenije, naša država ta projekt podpira le deklarativno, večino finančne pozornosti pa namenja velikim turističnim krajem in hotelskemu turizmu. A Via Alpina gradi predvsem na drobnem, zasebnem turizmu, ki bi zagotovil preživetje domačinom.
Glavni slovenski krak Vie Alpine se začenja pri Lipici (Krvavi potok), pelje mimo koče na Kokoši do Lipice, jame Viljenice, Škocjanskih jam do Razdrtega, se vzpne na Nanos, zatem k Postojnski jami, izviru Pivke in Črni jami, se dotakne Divjega jezera, idrijskega rudnika živega srebra, bolnišnice Franje, pelje čez Kladje in Porezen, Petrovo Brdo in Koblo na Črno prst ter v Triglavski narodni park in njegove planinske koče. Zajame Trento, Vršič, izvir Nadiže, Zelence in se na tromeji spusti v Avstrijo.
Stranski krak slovenskega dela Vie Alpine pa se vzpne na Karavanke, Golico, na Roblekov dom, v Tržič do Dovžanove soteske čez Kriško goro in Storžič v Preddvor ter na Kamniško-Savinjske Alpe, poteka iz doline Vrat do Jezerskega, kjer zapusti Slovenijo. Kot pravi Danilo Sbrizaj iz PZS, si prav te dni prizadevajo doseči v projektu njen podaljšek: "Vio Alpino želimo pripeljati do Pavličevega sedla, ker bi s tem vanjo vključili tudi Logarsko dolino."
Dragica Manfreda