Janez Pikon: Vidna ostrica z Rudnega polja na Pokljuki in razbrzdane strmali ob planini Konjščica, alpska divjina ter pogled zahodno v Triglavsko pogorje. 
Viševnik (2050 m) je najbolj obiskana gora v stranskem grebenu jugovzhodno od Malega Draškega vrha (2132 m), ta se zajeda v prostrane gozdove Pokljuke (1347 m) in ga je videti kot pravilno piramido. V smeri planine Konjščica (1438 m) pada v strmih, večidel travnatih vesinah imenovane Sive police, ki jih parajo globoke grape. Pristop na razgledno goro je povsem lahek. Še zlasti je obiskan pozimi in pomladi, saj zasneženo pobočje nudi veliko turno smučarskih užitkov. Z Rudnega polja na Pokljuki sledimo gozdni cesti do smučarske vlečnice na planini Krasca, (1452 m) se vzpnemo vzdolž nje v smeri po travnati dolini do večje ravnice, severno ob obzidanemu studencu Zlate vode (1720 m).
Sicer pa Viševnik ni tako blag, kot ga skuša predstaviti zgornji odstavek. S Pokljuke je videti kot strma ostrica, razbrzdane strmine nad planino Konjščica pa so sploh alpska divjina. Razgled z vrha najprej trči v grebene okoli planine Konjščica, potem pa splava proti Triglavskemu pogorju. Gora visoko in strmo raste neposredno nad pokljuškimi gozdovi, zato nudi še posebno lep razgled na to zeleno valovito prostranstvo.
Tu nadaljujemo južneje od predela Avšje na travnati in bližji greben, kjer se nam odpre lep razgled proti jugu. Držimo se razločnega grebena, ki vodi severozahodno proti vrhu. Dobro uhojena steza se višje v grebenu rahlo izgubi v travnatem pobočju, kjer lahko sledimo shojeni stezi, sicer pa je mogoče hoditi izven po travniku. Pod vrhom stopimo zopet v razgledni greben, ki zahodno in strmo pada severno v predel Kačji rob (1695 m). Nekaj korakov nas še loči od vrha najbližjega dvatisočaka z Rudnega polja.
Neoznačena in neobičajna pot vodi tudi s planine Konjščica, kjer planino zapustimo ob zadnjih stanovih severno pod vznožjem Viševnika. Nadaljujemo severovzhodno po gozdnatem pobočju ob manjšem hudourniškem koritu, koder prečkamo označeno pot v smeri Rudno polje. Previdno sledimo kar dobro uhojeni stezici severno na travnato sleme med zahodnim predelom Hrustnik in poraščenim vrhom Plesišče (1790 m) vzhodno, dalje sledimo stezi, ki po zahodnem grebenu vodi na razgledno goro.
Na Viševnik se tokrat povzpnemo s Studorskega prevala (1892 m), kjer najprej prečimo pobočje Velikega Draškega vrha (2243 m), po vzhodnem predelu prostrane gore do sedla Na kontah (1800 m) nad dolino Krme, kjer nas na izpostavljeni stezi pod Malim Draškim vrhom pričaka prečenje, opremljeno in varovano z jeklenico do vstopa na sedlo Srenjski preval (1959 m), z značilnimi skalnimi stolpiči, poznani kot Srenjski možici. V smeri vzhodno na vrh Viševnika vodi kratek in lahek greben, kjer se stolpastemu odseku ognemo severno v goro, nadaljujemo južno po travnatem predelu, tako dokaj zlahka dosežemo razgledni vrh nad prostrano Pokljuko.
Janez Pikon