Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1102 0

Vremenski kotiček - 05.06.13

Nedeljski dnevnik: Seneni nahod / Vremenski rekordi

S cvetnim prahom je povezana preobčutljivost, najpogostejši pa je seneni nahod. Če ga imamo, je najbolje, da se v času cvetenja odpovemo sprehodom ob sončnem in toplem vremenu ter zapiramo okna, obstajajo pa tudi zdravila, ki omilijo težave* Od vseh rastlin jih je le nekaj sto, ki so sposobne sprožiti alergijski odziv oziroma seneni nahod. Uidi podatek, za katero vrsto cvetnega prahu gre, je pomemben, saj so mnogi alergični le na eno samo vrsto. Za približno polovico vseh alergij na cvetni prah so odgovorne rastline iz številne družine trav. V zadnjih letih je tudi v Sloveniji vse več močno alergene ambrozije, ki pa jo za zdaj vsaj v naši državi še podcenjujmo.

Pričakovani datum začetka cvetenja posameznih vrst rastlin je odvisen od podnebnih razmer in od astronomskih dejavnikov, kot sta dolžina dneva in moč sončnega obsevanja. Neugodne vremenske razmere cvetenje za nekaj časa ustavijo ali povsem prekinejo, zato je poleg koledarja cvetenja alergogenih rastlin treba meriti tudi koncentracijo cvetnega prahu v zraku. Sproščanje cvetnega prahu je odvisno od temperature in vlažnosti zraka ter sončnega obsevanja. Več težav je ob sončnih dnevih, ob hladnem in deževnem vremenu pa se težave poležejo. Zrna cvetnega prahu se začnejo sproščati že zjutraj, ko se dopoldne zrak segreva, se dvignejo v zrak tudi zrnca cvetnega prahu. Pozno popoldne in zvečer se zrak ohlaja, zrnca pa sesedajo. Največje koncentracije srečamo sredi dopoldneva in pozno popoldne, po mestih tudi še zvečer.

Zdravniki ocenjujejo, da se število ljudi s senenim nahodom povečuje. Eden od vzrokov za to je zagotovo tudi vse večje onesnaženje okolja. (Vir: Agencija za okolje)

Napoved v besedi
V prihodnjih dneh, tja do srede, bodo dopoldnevi v glavnem sončni, ob popoldnevih pa lahko pričakujemo več oblakov in krajevne nevihte. Temperature se bodo počasi dvigale in bodo letnemu času primernejše.
 

05.06.2013

Uporabljane oznake: Nedeljski | vreme | Vremenski | Dnevnik | 

Vremenski rekordi
Zadnje tedne se zdi, kot bi bili šele aprila. Pomlad smo nekako preskočili, poletje, ki bi se s kakšnim vročim dnem že moralo napovedati, pa se sploh še ni zganilo. Oziroma se je zmotilo in na plan udarilo na severu. Na mrzlem Laponskem so pred dnevi izmerili rekordnih 30 stopinj Celzija, podobne temperature so pregrevale vso Skandinavijo; Za lažje in podkrepljene debate, ali se je vremenu res zmešalo ali ne, smo za vas izbrskali nekatere uradne domače vremenske rekorde.

Najvišjo temperaturo, 40,6 °C, so 5. julija 1950 izmerili v Črnomlju, najnižjo, -34,5 °C, pa 13. januarja 1968 na Babnem polju.

Najvišjo povprečno mesečno temperaturo 26,1 °C oziroma 27,1 °C so izmerili na portoroškem letališču(avgust 2003) in v Kopru (julij 2006). Najhladnejši mesec pa je bil januarja 1956 na Kredarici - povprečno -37,2 °C.

Najsončnejši kraj je s 2335 urami sončnega obsevanja letno (povprečje 1971-2000) Portorož, najoblačnejša pa je s 1515 urami v enakem obdobju Stara Fužina. Najmanj, le štiri ure sonca v vsem mesecu na odprtem, je bilo januarja 1970 za Bežigradom v Ljubljani.

Največ dežja letno, 3016 mm (povprečje 1971-2000), so izmerili v Žagi pri Bovcu, najmanj, 743 mm, pa v enakem obdobju v Velikih Dolencih ob madžarski meji.

Najpozneje je v krajih pod 500 metrov nad morjem snežilo že skoraj poleti, 10. junija 1974 v kraju Nomenj v Bohinju, najhitreje pa je dejansko snežilo poleti, in sicer 11. septembra 1972 na Koroškem - v Kotljah in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
 
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
Dnevnik informacije Nedeljski vreme VremenskiKotiček

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Mladi bistriški planinci na 1541 visoki Zelenici
Naslednja objava Odkrivanje novih smeri
  • Število objav: 27683

Informacije

Informacije