Nedeljski dnevnik: Pust ni odgnal zime
Snega že vrsto let ni bilo toliko kot letos, dolgoročna vremenska napoved pa obeta relativno nizke temperature še ves februar. Pustu pač ni uspelo pregnati zime. Ob vsakodnevnem kidanju snega so vsekakor zanimivi podatki o višini snežne odeje po vsej Sloveniji in o meritvah padavin na meteoroloških postajah.
Poglejmo najprej višino snega v nekaterih krajih v Sloveniji minuli četrtek. Kredarica 290 cm, Vogel 245 cm, Rateče 100 cm, Lisca 75, Kočevje 67 cm, Novo mesto 46 cm, Slovenj Gradec 45 cm, Celje 45 cm, Črnomelj 38 cm, Murska Sobota 34 cm, Postojna 33 cm, letališče Cerklje ob Krki 29 cm, Ljubljana 28 cm, letališče Brnik 26 cm, Krvavec 115 cm, letališče Lesce 25 cm, letališče Maribor 13 cm, Bilje pri Novi Gorici 6 cm.
V Sloveniji so se uradne meteorološke meritve, za katere obstajajo zapisi, začele v Ljubljani leta 1850. Do konca 19. stoletja so bile meteorološke postaje maloštevilne, se je pa število počasi večalo. Smernica naraščanja se je nadaljevala v prvi polovici 20. stoletja, kmalu po drugi svetovni vojni pa je bilo število postaj že podobno sedanjemu.
Najbolj obsežna mreža postaj je bila v 60. in 70. letih, pozneje pa se je zaradi pomanjkanja opazovalcev začela počasi krčiti in se krči še sedaj. V zadnjih dveh desetletjih je bilo postavljenih nekaj več kot 30 samodejnih meteoroloških postaj ter nekaj deset ekoloških in hidroloških postaj, ki merijo meteorološke spremenljivke. Te postaje le deloma nadomeščajo ukinjene klasične postaje. Meteorološke meritve se izvajajo po standardih Svetovne meteorološke organizacije (SMO). Merilni prostor meteorološke postaje mora biti reprezentativen za čim širšo okolico in, če je le mogoče, poraščen z nizko travo. V bližini ne sme biti večjih ovir (stavb, dreves), ki bi motile zračni tok nad merilnim prostorom in posledično meritve vetra, snežne odeje, padavin in sončnega obsevanja.
Na klasičnih postajah se za meritve višine padavin uporablja Hellmannov dežemer oziroma pluviometer s presekom 200 cm², na višinskih postajah tudi s presekom 500 cm", Opazovalci vsak dan ob 7. uri po sončnem času z menzuro izmerijo količino vode, ki se je natekla v kanglico znotraj dežemera. Moč in čas trajanja padavin se merita s pluviografom, ki prek peresa zapisuje potek padavin. Na samodejnih postajah so v uporabi dežemeri, ki količino dežja bodisi tehtajo ali štejejo število napolnitev čašic, kamor se stekajo padavine. Opazovalci na padavinskih postajah poleg meritev padavin merijo tudi višini novega in skupnega snega. Vsako jutro snežno odejo ob 7. uri po sončnem času, enako pa tudi višino novega snega na posebni deski, ki je vtisnjena v star sneg. Najvišjo snežno odejo so izmerili na Kredarici aprila 2001, in sicer 700 cm. Največja višina novozapadlega snega v 24 urah je bila na Komni marca 1951 in marca 1970, in sicer 125 cm, v krajih pod 500 m n. m. v. pa je le ocenjena vrednost, in sicer na okoli 50 cm. Največja višina snega v krajih pod 500 n. m. v. je bila v Soči marca 1970, in sicer 105 cm.