Nedeljski dnevnik: Slabo vreme ali slaba napoved
Kadar se jezimo na slabo vreme, pogosto zamenjujemo slabo vreme s slabo vremensko napovedjo. Poleg tega nam je prirojeno, da številne pravilne vremenske napovedi jemljemo kot samoumevne. Nato odidemo polni zaupanja na sprehod v sončno pokrajino, kjer nas preseneti deževni oblak. Tega ne pozabimo tako hitro in to je za sloves meteorologov nekaj pogubnega. Pozabljamo pa, da se je kakovost napovedovanja vremenskih pojavov v zadnjih letih občutno izboljšala. To ni rečeno na pamet, saj je lahko dokazati s statističnimi podatki. Zanesljivost tri-, pet- in deset-dnevnih napovedi vremena je v mnogih primerih skoraj popolna.
Pred tridesetimi leti je bila tridnevna napoved vremena zanesljiva le v 85-odstotkih, danes je že 98-odstotna. Petdnevna napoved pa je danes že tako natančna, kot je bila pred desetimi leti tridnevna.
Takšna zanesljivost pa je mogoča le takrat, kadar se napovedani in dejanski zračni pritisk v atmosferi ujemata. Vreme je namreč kaotični sistem, ki je odvisen od številnih lokalnih motenj. Kadar vremenske fronte zadenejo na primer na gore, se praviloma preusmerijo. Kakšen vpliv ima to na napoved vremena, pa je le težko predvideti. Celo v samem mestu lahko griči ali visoke stavbe povzročijo,da se v enem delu mesta razbesni nevihta, v drugem delu pa sije sonce. Zato je cilj vremenoslovcev, da se omejijo predvsem na regionalne napovedi vremena. Pri tem jim pomaga neverjetno hiter razvoj tehnike.
Kdo pa nam sploh posreduje podatke o vremenu? Najprej so to sateliti, ki pokrivajo vso Zemljo in nam vsakih 15 minut pošiljajo novo vremensko sliko. Vremenski baloni, ki lebdijo nad zemljo v višini 30 kilometrov, nas obveščajo o temperaturi, vlažnosti, smeri vetra in zračnih tokovih. Vendar pa baloni pokrivajo le majhen del zemeljske površine. O podobnih podatkih kot baloni nas obveščajo vremenoslovska letala z višine do 12 kilometrov, medtem ko vremenoslovske postaje ugotavljajo, kaj se dogaja v najnižjih in Zemlji najbližjih zračnih plasteh.
V pomoč prihaja tudi nov satelit MetOp, pravo čudo moderne tehnike. Narejen je iz grafitnih vlaken in aluminija in naj bi dopolnjeval delo dosedanjih satelitov. Nekaterih njegovih instrumentov si pred leti ni bilo mogoče niti zamisliti. Tako lahko njegovi dve anteni mikrovalovnega instrumenta izmerita neravnine na morski površini. Dnevno se bo tako število podatkov, ki jih pošiljajo sateliti, potrojilo - s pet na kar petnajst milijonov. (ps)
Napoved v besedi
v sredo bo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj ponekod megleno in povečini suho. V četrtek bo na Primorskem delno jasno, pihala bo burja, drugod bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Dolgoročnejša napoved za zdaj napoveduje lepši konec tedna, razmeroma jasne in hladne dni, vendar je pooblačitev z dežjem vedno le za vogalom.