ARSO: Vročinski val se razvija postopoma, s trajanjem ga tudi vse težje prenašamo. Ko govorimo o vročinskem valu in učinku na ljudi, moramo izpostaviti, da se prag toplotne obremenitve pri ljudeh razlikuje.
Vročino najbolje prenašajo ljudje v dobri telesni kondiciji, prej pa začutijo obremenilne učinke vročine bolniki, starostniki, majhni otroci, ljudje s prekomerno telesno težo, tisti, ki jemljejo določeno zdravilo ipd.
Učinki vročinskega vala so obremenjujoči posebej takrat, ko se pregrejejo tudi stavbe in ponoči oddajajo akumulirano toploto. Spanje v pretoplem okolju je manj kakovostno. Da se telo povsem odpočije od vročine, se moramo več ur na dan zadrževati v toplotno neobremenilnem okolju, za dejavnost na prostem pa izkoristimo jutra in pozne večere.
Če smo dlje izpostavljeni vročini, postajamo vse bolj utrujeni in koncentracija hitreje popusti. Nekatere raziskave kažejo, da ne popušča le sposobnost hitrega odzivanja, ampak tudi tolerantnost.
Prilagajanje na vročino
Vročini se lahko prilagodimo in izboljšamo počutje na več načinov, omenimo le nekatere: uživanje lahke hrane in pitje zadostnih količin tekočine (odsvetujemo kavo, alkohol in zelo sladke pijače), primeren izbor dejavnosti in njihova razporeditev čez dan, primerna lahka in zračna obleka svetle barve, uporaba sončnikov in drugih zaščit pred neposrednimi sončnimi žarki, hlajenje prostorov in umik v naravo ali na večjo nadmorsko višino. Izkoristimo razmeroma sveža jutra, takrat temeljito prezračimo prostore, čez dan soncu z zunanjim senčenjem preprečimo, da bi sijalo v prostore. Toplotna obremenitev je v mestu večja kot na podeželju.
V preteklosti, ko večina vozil še ni imela klimatskih naprav, je bil opazen porast števila prometnih nesreč, danes pa je lažje, saj je večina vozil opremljena s klimatsko napravo. Ta lahko opazno izboljša naše počutje, ne samo s hlajenjem zraka, ampak tudi z odvzemanjem vlage iz zraka. Paziti pa je potrebno, da ne pretiravamo z nastavljanjem premočnega hlajenja, saj je hiter prehod iz močno ohlajenega prostora na prosto, kjer vlada vročina, velika obremenitev za telo (predvsem za ožilje in srce).
Vročina in domače živali
Posebno pozornost moramo v času poletne vročine nameniti domačim živalim. V času vročine potrebujejo še več pitne vode kot sicer in možnost zatočišča v senco, hlevi pa morajo biti prezračeni. Tudi na pašniku mora živina imeti dostop do sence in pitne vode. Pravilnik o zaščiti hišnih živali določa minimalne pogoje za zaščito hišnih živali, v njem so predvidene tudi visoke denarne kazni za kršitelje.
Varovanje pred učinki ozona
V obdobjih sončnega in vročega vremena moramo biti pozorni na povišano koncentracijo prizemnega ozona. Pričakujemo, da bo na Primorskem, ta teden presežena opozorilna urna vrednost za ozon (180 mikrogramov/m3). Koncentracije ozona so najvišje med 12. in 16. uro, na Primorskem in ob Obali pa med 12. do 18. uro. Pri občutljivih posameznikih se lahko pojavijo značilni simptomi, kot so oteženo dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje in pekoč občutek v očeh. Omenjeni učinki so še posebej pogosti pri otrocih in starejših ljudeh. Prav tako so škodljivim učinkom ozona bolj izpostavljeni fizično aktivni ljudje, saj se z aktivnostjo poveča volumen vdihanega zraka.
Da bi se izognili učinkom ozona na dihala, se izogibamo zadrževanju na prostem. Fizične aktivnosti izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona nižje. Torej so priporočila za lažje prenašanje vročine koristna tudi za varovanje pred škodljivimi učinki ozona. Domove prezračimo zjutraj, v času zelo visokih koncentracij pa ne odpiramo oken in vrat, saj so koncentracije ozona v notranjih prostorih praviloma nižje kot zunaj.
UV sončno sevanje
Vrednosti UV indeksa so te dni visoke: v gorah 9, po nižinah 8 in so primerljive s tistimi, ki smo jih imeli v drugi polovici julija, ko je prevladovalo razmeroma hladno vreme s pogostimi padavinami.
Vroči dnevi in rekordi
V ponedeljek so na Kredarici izmerili najvišjo avgustovsko temperaturo doslej, dosegla je 19,6 °C.
V preteklosti smo imeli v Ljubljani avgusta izjemno veliko vročih dni (to so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C) leta 1992 (22), doslej največ vročih dni pa je bilo v izjemnem avgustu 2003, in sicer 23. Sledi jima avgust 2001 z 18 vročimi dnevi. Lani so bili v Ljubljani avgusta samo 3 vroči dnevi. Kar nekajkrat pa temperatura v osrednji Sloveniji avgusta ni dosegla 30 °C, v bližnji preteklosti je bilo tako avgusta 2005 in 2006.
V drugi polovici avgusta je takšen vročinski val, kot ga imamo, izjemen. Vse kaže, da postajajo hitri prehodi med hladnim in vročim vremenom ter obratno vse pogostejši in ta trend se bo predvidoma nadaljeval tudi v bodoče.