Boris Štupar 19.04.2010 07:29 1613 0

Vse poti vodijo z naših gora

Nedelo, Ogledalo nedela - Mankica Kranjec: Odprtje razstave v Narodnem muzeju Slovenije

Petdeset let mineva od prve slovenske (tedaj jugoslovanske) himalajske alpinistične odprave na indijski vrh Trisul I, visok mogočnih 7120 metrov. Potovanje se je začelo marca 1960, ko so člani odprave, vodja Stane Kersnik, Aleš Kunaver, Ante Mahkota, Marjan Keršič - Belač, Ciril Debeljak - Cic, dr. Andrej Robič in Zoran Jerin krenili iz Ljubljane proti Indiji.
Do vznožja gore so slovenski alpinisti z vso alpinistično opremo potovali z vlaki, avtobusi in tovornjaki ter se nato peš podali po brezpotjih do cilja. »Vse poti vodijo prav z naših gora in iz ljubezni do slovenskih vrhov je zrasla želja po doseganju še višjih tujih vrhov. Naši alpinisti so šli v neznano in kot začetniki v okviru svetovnega alpinizma odprli pomembno pot na Trisul. Skoraj vsa Slovenija je tedaj sodelovala pri projektu, ljudje so radi pomagali pri pripravi šotorov, cepinov, klinov in druge opreme, ki so jo alpinisti potrebovali za pot v Himalajo. Ko so se vrnili, jih je v Ljubljani pričakala nepregledna množica ljudi,« se spominja Dušica Kunaver, soproga alpinista Aleša Kunaverja. Poročila o popotovanjih in fotografije, ki jih je o odpravi na Trisul skrbno zbiral in v domovino pošiljal Zoran Jerin, pisec potopisnih knjig in člankov, so neprecenljive vrednosti. »Ljudje so razgrabili časopise in prebirali novice, ki so prišle v domovino iz Himalaje in bile včasih stare tudi več kot mesec dni,« še pove Kunaverjeva. Tone Škarja, ena od osrednjih osebnosti v zgodovini slovenskega alpinizma in vodja komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, dodaja: »Jerin je bil duša in intelekt te prve odprave. Himalaja je alpinistu izziv in že priti do tega mogočnega gorovja je bilo nekoč veliko teže, kot je zdaj. Dobro se spomnim tega velikega dogodka naših alpinistov. Vsem, ki smo se pozneje odpravili tja, so odprli poti, predvsem pa so nam s svojimi zapisi in izkušnjami približali tamkajšnji svet.« Zapuščina legendarnega slovenskega alpinista in novinarja, ki je na sedmih potovanjih po Nepalu in Indiji prepešačil kar 2500 kilometrov, vtise s poti in ljubezen do Nepala in Himalaje pa strnil v številnih knjigah in člankih, ne obsega le mogočne zbirke fotografij in zapisov o daljnem azijskem gorovju, razstavljene v Narodnem muzeju Slovenije, temveč tudi številne poslikane lesene maske, molilne mlinčke in zastavice, pa bakreno posodje za pitje maslenega čaja, drobnarije s tibetanske tržnice ter značilne ukrivljene nože kukri, ki jih je navdušeno zbiral.