Večer, Črna kronika: Lani se je v gorah oziroma na težko dostopnih predelih ponesrečilo 386 ljudi, kar 45 jih je umrlo, med njimi je bilo 28 gornikov.
Število nesreč v gorah v zadnjih letih ostaja približno enako, povečuje pa se število nesreč, ki so posledica različnih adrenalinskih športov, ne pa planinarjenja. Še vedno nesrečam pogosto botrujeta izčrpanost in neprimerna fizična pripravljenost, so na včerajšnji tiskovni konferenci pred poletno sezono opozorili gorski reševalci.
V lanskem letu so gorski reševalci izvedli 346 reševalnih akcij, med katerimi je bilo kakšnih 60 gorniških nesreč. V Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) opažajo, da je vsako leto več nesreč pri aktivnostih v zraku, porast nesreč pa je tudi pri drugih adrenalinskih športnih aktivnostih v gorskem svetu, med kolesarji, vozniki motornih sani, navadnih sani in štirikolesnikov. Posebno so pri tem obremenjeni reševalci v Tolminu, je povedal predsednik komisije za informiranje in analize Jani Bele.
Četudi je bilo lani manj reševalnih akcij, so bile te v povprečju daljše ali pa je bilo vanje vključenih več reševalcev, medtem ko je število helikopterskih reševanj ostalo nespremenjeno. Z junijem se je ponovno začelo dežuranje helikopterske ekipe na Brniku, ki bo vse do začetka oktobra v pripravljenosti vselej ob koncu tedna, julija in avgusta pa vsak dan. Letos je GRZS sicer želela povečati število dni dežurstva helikopterske enote, vendar so zaradi pomanjkanja zdravnikov ostali na lanski ravni, ko je bilo v 90 dneh opravljenih 83 reševalnih akcij.
Lani se je v gorah oziroma v težko dostopnih predelih ponesrečilo 386 ljudi, kar 45 jih je umrlo, med njimi je bilo 28 gornikov. Ob začetku lanskega leta je bilo zaradi velikih količin zapadlega snega izrazito več nesreč zaradi plazov, v katerih je umrlo kar sedem ljudi. Glavno poletno sezono pa so zaznamovale nesreče na Prisojniku, kjer so lani umrli štirje ljudje. Mnogim nesrečam je botrovala izčrpanost, saj se mnogi odpravijo v gore kljub svojim bolezenskim težavam.
V prvih petih mesecih letos so gorski reševalci opravili že 136 intervencij, kar je precej več kot v enakem lanskem obdobju, vendar pa je bilo nekaj manj smrtnih žrtev. Trenutno je nesreč zaradi slabega vremena manj, vendar ob izboljšanju vremenskih razmer predsednik GRZS Igor Potočnik pričakuje ponovno več aktivnosti v hribovitem svetu in posledično spet več nesreč.
Treba je vedeti, da so nad 2000 metri nadmorske višine in na severnih pobočjih še vedno snežne razmere, je opozoril Jani Bele in dodal, da morajo biti gorniki previdni ob pojavu neviht s strelami. Pomembno je tudi, da prilagodijo izbiro cilja svojim sposobnostim in vremenskim razmeram. "Naj Triglav ne bo prvi gorniški cilj, ampak pojdimo postopoma od lažjih in krajših tur do daljših, zahtevnejših," je še pozval ljubitelje gora. (sta)