Dokument je sestavni del Spomenice Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka naslovljene na Državni zbor RS in Vlado RS

Vsebinski predlogi
za pripravo novega ali dopolnjenega zakona o
Triglavskem narodnem parku (k ZNTP-1)

Dokument je sestavni del Spomenice Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka, novembra 2004 naslovljene na Državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije.

SPLOŠNE DOLOČBE
Državni zbor Republike Slovenije ustanovi narodni park z imenom »Triglavski narodni park«.

Območje Triglavskega narodnega parka obsega osrednji del Julijskih Alp in je območje s številnimi naravnimi vrednotami, veliko biotsko raznovrstnostjo ter izjemno prvobitno naravo, ki ima ohranjene ekosisteme, naravne procese in krajinske značilnosti (naravne in kulturne značilnosti v krajini) ter bogato kulturno dediščino.

Zakon določa območje narodnega parka, namen ustanovitve, varstvene režime, razvojne usmeritve, način upravljanja, upravljavca narodnega parka in nadzor.

Varstveni režimi, določeni z zakonom o TNP, se ne uporabljajo pri ukrepih za odvrnitev neposredne nevarnosti za zdravje ljudi ali premoženje in reševanje ljudi ter premoženja. Ta izključitev veljavnosti velja le za čas trajanja neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje. Izbere se tisti ukrep, ki ob doseganju enakih učinkov najmanj poškoduje tiste značilnosti in vrednote, zaradi katerih je bil narodni park ustanovljen.

Naravne vrednote na območju narodnega parka so naravne vrednote državnega pomena. Naravne vrednote se lahko zavarujejo s posebnim aktom o zavarovanju v skladu s predpisi o ohranjanju narave.

Območja, ki so pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti, krajinskih značilnosti in kulturne dediščine na območju narodnega parka, se varujejo v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave in kulturne dediščine.

V zakonu naj se opredeli oziroma določi pomen uporabljenih pojmov, kot npr. krajinske značilnosti so naravne in kulturne značilnosti v krajini, itd.

Narodni park je razdeljen na dve varstveni območji: na osrednje območje in robno območje.

Osrednje območje obsega najmanj tri četrtine celotne površine narodnega parka. V njem se uresničujejo naravovarstveni cilji, varuje in ohranja se naravni razvoj ekosistemov in naravnih procesov brez človekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih posegov, ohranja se prvobitna naravna območja, biotske raznovrstnosti, življenjskih prostorov rastlin in živali, omogočajo pa se tudi obiski, rekreacija ter kulturne, vzgojno-izobraževalne in znanstvene dejavnosti v obsegu in na način, ki je za naravo čim manj moteč.

Robno območje je namenjeno ohranjanju narave, krajinskih značilnosti in kulturne dediščine, omejene poselitve oziroma ohranjanju nepozidane krajine in njene kulturne istovetnosti, poleg tega pa tudi dejavnostim prebivalstva v narodnem parku, pri čemer se sme izvajati le dejavnosti po načelu trajnosti na področju tradicionalnih dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, domače in umetne obrti ter turizma, vse pa prilagojeno krajinskim značilnostim in naravnim vrednotam in ne v nasprotju z nameni narodnega parka.

Z načrtom upravljanja narodnega parka se lahko v osrednjem območju narodnega parka v prehodnem obdobju do največ 15 let od uveljavitve tega zakona oblikujejo podobmočja. V njih je še mogoča tradicionalna oblika rabe naravnih virov, to je izvajanje dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova, če le-te niso v (grobem) nasprotju z nameni osrednjega območja narodnega parka.

Narodni park ima vplivno območje.

Z zakonom se določijo meje narodnega parka, meje osrednjega območja parka (ne kot priloga, temveč v členih).

Če bodo opredeljena podobmočja, se meje le-teh določijo v posebni prilogi, ki je sestavni del načrta upravljanja narodnega parka.

Vplivno območje obsega celotna območja občin v narodnem parku: Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid, Kranjska gora in Tolmin.

Zakon določi način prikaza vseh meja.

NAMEN NARODNEGA PARKA

Namen narodnega parka je zavarovanje naravnih vrednot ter krajinskih in stavbnih značilnosti ter prvobitne narave z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, varstvo in ohranitev kulturne krajine in kulturne dediščine, ohranjanje zgodovinskega in simbolnega pomena TNP in z naravnimi vrednotami, kulturno dediščino in krajinskimi značilnostmi usklajene dejavnosti turizma, kmetijstva in gozdarstva v robnem območju narodnega parka.

V okviru temeljnega namena narodnega parka so pomembni zlasti:

• ohranitev habitatov, kot so gozd, alpinska in subalpinska travišča, skalovja in melišča, barja, mokrišča, stoječe in tekoče vode itd.;
• znanstveno proučevanje in spremljanje naravne dinamike življenjskih združb na območju narodnega parka ter zagotavljanje, da ta dinamika ne bo motena;
• omogočanje vzgoje in izobraževanja ter uživanja naravnih vrednot in kulturne dediščine narodnega parka ter oddih prebivalcev in obiskovalcem narodnega parka, vse pa na način, ki ni v nasprotju s temeljnim namenom varstva:
• ohranitev kulturnih spomenikov in kulturne dediščine, ki so po svojih lastnostih predvsem: arheološki, zgodovinski, umetnostni, arhitekturni, naselbinski, etnološki in tehniški spomeniki ter spomeniki oblikovane narave in kulturna krajina na območju narodnega parka;
• ohranitev in pospeševanje tradicionalnega pašništva na celotnem območju narodnega parka, vse pa na način, ki ni v nasprotju s temeljnim namenom varstva.

Za dosego temeljnega namena narodnega parka je nujno prenehati z gozdarskimi dejavnostmi v osrednjem območju narodnega parka, hkrati pa dolgoročno omogočiti izvajanje naravnih procesov brez človekove dejavnosti vse pa ob uporabi znanstvenoraziskovalnih dognanj. Zahtevana sta ustavitev lova na celotnem območju narodnega parka in dolgoročno zagotavljanje reguliranja odstrela divjadi na podlagi strokovnih in znanstvenoraziskovalnih dognanj.

Poleg tega je namen narodnega parka pospeševanje razvoja v vplivnem območju narodnega parka, če to ni v nasprotju s temeljnim namenom narodnega parka.

Namen narodnega parka je tudi znanstvenoraziskovalna dejavnost, zlasti preučevanje vzpostavljanja in razvoja naravnih in naravnemu stanju podobnih življenjskih združb; posredovanje spoznanj in izsledkov naravovarstveni znanosti in stroki ter mednarodnim programom o vplivih človekove dejavnosti na ekosisteme in o spremembah v okolju; preučevanje krajinskih značilnosti, krajinske pestrosti, kulturne krajine in kulturne dediščine in podpiranje upravljavca narodnega parka pri izvajanju nalog varstva narodnega parka.

Poleg upravljavca narodnega parka lahko v narodnem parku opravljajo znanstvena spremljanja, opazovanja, proučevanja in raziskovanja priznane znanstvenoraziskovalne institucije ter posamezni znanstveniki in raziskovalci, pri tem pa ne smejo prizadeti namenov narodnega parka. Načrtovanje in izvajanje teh programov je treba uskladiti in dogovoriti z upravljavcem narodnega parka, o rezultatih in izsledkih pa je treba obvestiti upravljavca narodnega parka. Raziskovanje in znanstveno proučevanje je potrebno. Ob upoštevanju lastninske pravice naj se taki programi izvajajo tudi v vplivnem območju narodnega parka.

Namen narodnega parka je tudi izobraževalna dejavnost, predvsem predstavljanje in podpiranje namenov narodnega parka ter utrjevanje razumevanja narodnega parka pri prebivalstvu v širšem območju narodnega parka prispevanje k okoljski vzgoji. Javnosti je nujno približati namene narodnega parka in pomen ekoloških soodvisnosti ter posredovati možnosti za doživljanje narave, hkrati pa posredovati rezultate delovanja upravljavca narodnega parka in drugih pooblaščenih institucij ter tudi znanstvenih in raziskovalnih projektov in programov.

Narodni park naj služi tudi naravi prijaznim oblikam oddiha, opremljanje za take oblike oddiha pa ne sme biti v nasprotju z nameni narodnega parka. Naprave in druge ureditve za oddih naj prispevajo k usmerjanju obiskovalcev narodnega parka.

NAČRTOVANJE IN RAZVOJ

Za območje narodnega parka in njegovo vplivno območje se sprejme regionalna zasnova prostorskega razvoja kot neobvezna strokovna podlaga za načrtovanje.

Regionalna zasnova prostorskega razvoja se sprejme v skladu s predpisi o urejanju prostora ob upoštevanju načrta upravljanja, predvsem pa omejitev, ki jih narekujejo varstveni režimi v narodnem parku, pri čemer v programskem svetu, ki koordinira pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja, sodelujejo tudi predstavniki upravljavca narodnega parka.

Z regionalno zasnovo prostorskega razvoja se poleg vsebin, ki jih določajo predpisi o urejanju prostora, določijo tudi možnosti za razvoj krajine ter za sprejem ukrepov za varstvo in ohranjanje krajine in pri tem še posebej:

• usmeritve za ohranitev krajine v njeni lepoti in posebnosti;
• usmeritve za ohranitev biološke raznovrstnosti v narodnem parku in njegovem vplivnem območju;
• usmeritve za pospeševanje naravi prijazne rabe in izkoriščanja naravnih virov ter za zadrževanje naselitve znotraj naselij v narodnem parku in njegovem vplivnem območju;
• usmeritve, izhodišča in ukrepi za urejanje prostora za objekte in naprave za oddih, pri čemer se taka območja zavaruje pred preobremenitvijo v prostoru;
• usmeritve, izhodišča in pogoji, ki se nanašajo na varstvo krajinskih značilnosti in prvin stavbne dediščine;
• usmerjanje poselitve in širjenje poselitvenih območij na območjih strnjenih naselij in območjih razpršene gradnje na način, da pri tem niso ogrožene naravne vrednote, ekosistemi, biotska raznovrstnost, krajinske in stavbne značilnosti ter kulturna krajina;
• usmeritve, izhodišča in pogoji za urejanje prostora v skladu z določbami tega zakona v državnih lokacijskih načrtih in prostorskih aktih občin za območje narodnega parka.

Na območju narodnega parka ni dopustno načrtovati novih poselitvenih območij, ki posledično določajo nova naselja.

Ne glede na določbe predpisov o ohranjanju narave morajo občine na območju narodnega parka v postopku sprejemanja prostorskih aktov in drugih aktov rabe naravnih dobrin pridobiti soglasje upravljavca.

Upravne akte in lokacijske informacije za gradnje objektov v robnem območju narodnega parka lahko upravni in občinski organi, pristojni za njihovo izdajo, izdajo le na podlagi veljavnega prostorskega načrta. Z izdanimi upravnimi akti in lokacijskimi informacijami za gradnje objektov so upravni in občinski organi, pristojni za njihovo izdajo, dolžni seznaniti upravljavca parka.

Upravne akte in lokacijske informacije za gradnje objektov v osrednjem območju narodnega parka lahko upravni in občinski organi, pristojni za njihovo izdajo, izdajo le na podlagi veljavnega prostorskega načrta in po predhodnem soglasju upravljavca narodnega parka.

Ne glede na predpise o ohranjanju narave mora pristojni organ v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij za gradnje na območju narodnega parka pridobiti mnenje (varianta: soglasje) upravljavca. Upravljavec je dolžan podati mnenje v roku, ki pristojnemu organu omogoča izdajo naravovarstvenih pogojev oz. soglasja v rokih, določenih s predpisi o ohranjanju narave. Če upravljavec ne da mnenja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je bilo mnenje dano.

Varstveni režimi iz zakona o TNP so podlaga za izdajo projektnih pogojev in z njimi povezanih soglasij k projektnim rešitvam po določbah (206. člena) ZGO.

Pri načrtovanju je treba upoštevati potrebe prebivalcev v narodnem parku in njegovem vplivnem območju, predvsem pa zagotavljati uravnotežene življenjske in delovne pogoje, še posebej pri dejavnostih obrti in turizma, ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, pri tem pa zagotavljati prvenstvene cilje in namene narodnega parka (7. člen).

Za narodni park se izdela načrt upravljanja, ki poleg vsebin, določenih s predpisi o ohranjanju narave, in vsebin, določenih s tem zakonom, vsebuje tudi program odkupa, zakupa, najema ali zamenjave zemljišč, ki so na območju narodnega parka v zasebni lasti.

V postopku sprejemanja načrta upravljanja sodelujejo lokalne skupnosti na območju narodnega parka, forum, strokovni svet zavoda in svet zavoda, ki posredujejo mnenja na osnutek načrta upravljanja. Na tej podlagi upravljavec določi predlog načrta upravljanja, ki ga po predhodni predstavitvi na svetu zavoda posreduje ministru, pristojnem za ohranjanje narave, v postopek za potrditev. Na predlog ministra, pristojnega za ohranjanje narave, sprejme načrt upravljanja vlada z uredbo.

Spremembe in dopolnitve načrta upravljanja se sprejemajo po postopku iz drugega odstavka tega člena.

Načrt upravljanja se sprejme za dobo deset let in predstavlja srednjeročni program za razvoj narodnega parka ter vsebuje ukrepe, ki so nujni za izvedbo namenov iz tega zakona. Po potrebi se lahko načrt upravljanja podaljša.

Načrt upravljanja narodnega parka je obvezno programsko izhodišče za urejanje prostora, upravljanje naravnih virov ter opravljanje dejavnosti na območju narodnega parka.

Na podlagi načrta upravljanja pripravi upravljavec narodnega parka za vsako koledarsko leto letni načrt s podrobnimi ukrepi, s katerimi se usmerja razvoj narodnega parka. Ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, v okviru svojih pristojnosti v roku 30 dni od prejema strokovno oceni in potrdi letni načrt kakor tudi izvršitev tega načrta. Če ju v tem roku ne potrdi ali zavrne, se šteje, kot da sta letni načrt in njegova izvršitev potrjena. Za izvedbo načrta upravljanja se v proračunu Republike Slovenije zagotovijo namenska sredstva.

Upravljavec vsaki dve leti poroča vladi o izvajanju načrta upravljanja.

Razvojni ukrepi se uresničujejo z dodeljevanjem spodbud ali sofinanciranjem projektov in investicij na območju narodnega parka. Občine na območju narodnega parka v soglasju z upravljavcem parka predložijo za vsako proračunsko obdobje program za dodelitev spodbud ali sofinanciranje projektov in investicij na območju narodnega parka, vse v skladu s prostorskimi načrti in z načrtom upravljanja narodnega parka.

Sredstva za razvojne ukrepe v narodnem parku se določijo s proračunom Republike Slovenije za vsako proračunsko obdobje na podlagi predloga ministra, pristojnega za ohranjanje narave. Minister, pristojen za ohranjanje narave, je odgovoren za izvajanje razvojnih ukrepov iz tega zakona. (Različica: minister, pristojen za regionalni razvoj, je odgovoren za izvajanje ukrepov iz tega zakona.)

Vlada naj predpiše podrobnejša merila za prednostno dodeljevanje sredstev iz tega zakona. (Različica: merila za dodelitev spodbud in sofinanciranja predpiše minister, pristojen za varstvo narave, skupaj z ministri, pristojnimi za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo in kulturo, po predhodnem mnenju upravljavca narodnega parka.)

Spodbude in sofinanciranje naj se izvajajo na podlagi javnega razpisa in na podlagi individualno sklenjenih pogodb, ki jih po pooblastilu ministrstva, pristojnega za varstvo narave, opravlja posebna služba v okviru tega ministrstva. (Različica: posebna služba v okviru ministrstva, pristojnega za regionalni razvoj.)

Upravičenci do spodbud in sofinanciranja za objekte in dejavnosti v skladu z razvojnim programom občine so prebivalci v parku, ter pravne osebe in lastniki zemljišč, če opravljajo tako dejavnost na območju parka, ter upravljavec narodnega parka za urejanje parkovne infrastrukture. Spodbude naj se namenijo še za vzdrževanje krajinskih značilnosti, še posebej izjemnih kulturnih krajin, objektov kulturne dediščine in spomenikov, za vzdrževanje in ohranjanje etnološke kulturne dediščine, za obnove obstoječih in gradnje novih objektov v skladu z značilnostmi stavbne tipologije.

Za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka, ki so določene v razvojnem programu občine v narodnem parku in so v skladu s prostorskimi načrti ter z načrtom upravljanja narodnega parka in ki se financirajo v skladu s predpisi o financiranju občin, se lokalni skupnosti v narodnem parku v državnem proračunu zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 odstotkov predračunske vrednosti projekta ali investicije.

Nadzor nad namensko porabo sredstev izvaja služba iz drugega odstavka tega člena.

Občine na območju narodnega parka in upravljavec narodnega parka imajo kadar koli pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se izvajajo razvojni ukrepi in do poročil o izvajanju teh ukrepov za vsako proračunsko obdobje.

VARSTVO

Glede na tolmačenje zakonodajnih organov, da je pri nas mogoča le sistemska ureditev, po kateri mora biti v zakonu izrecno navedeno, kaj je prepovedano, naj se v zakonu določijo naslednje prepovedi:

Na območju narodnega parka je prepovedano vsako uničenje, poškodovanje ali sprememba krajine, ki bi lahko ogrozila namen ustanovitve narodnega parka oziroma škodljivo vplivala na naravne vrednote, ekosisteme, biotsko raznovrstnost, krajinske in stavbne značilnosti ter kulturno krajino in dediščino, zlasti pa je prepovedano:

1. izkopavati ali minirati ter izkoriščati mineralne surovine, ilovico, fliš, lapor, vseh vrst gline in geotermične energetske vire na način, da se spremeni podoba krajine ter jih odvzemati ali si jih prisvojiti, odvzemati grušč z melišč ter odpirati nove peskokope in kamnolome;
2. osuševati ali zasipavati mokrišča, odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, izvajati ukrepe, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali obalo jezera, ter kakorkoli vplivati na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč in spreminjati naravne razmere vodotokov, izvirov ter vodnih površin ter spreminjati dotok in odtok vode oz. odvzemati vodo v nasprotju s predpisi o uporabi vode in načrta upravljanja narodnega parka;
3. ograjevati zemljišča;
4. izravnavati grbinaste travnike;
5. poškodovati ali spremeniti življenjske prostore (biotope) rastlin in živali;
6. vnašati v naravo rastline ali živali;
7. uporabljati fitofarmacevtska sredstva, sredstva za zaščito lesa ali druge kemikalije, gnojila ali sredstva za izboljšanje tal;
8. z dodajanjem kemikalij za utrjevanje snega umetno zasneževati smučišča, utrjevati smučarske proge na smučiščih ali smučarske proge za tek na smučeh (za alpske in nordijske panoge) izven smučišč;
9. pridobivati nove površine za obdelovanje in druge kmetijske namene;
10. iz narave odvzemati minerale ali fosile;
11. sproščati gensko spremenjene organizme v okolje.

Zaradi varstva rastlin in živali je prepovedano:

1. poškodovati ali odvzemati iz narave katere koli rastline ali njihove dele ter iztrgati, izkopavati ali odnašati korenine, gomolje ali čebuljice;
2. zalezovati v naravi živeče živali, jih namerno vznemirjati, hraniti, zastrupljati, nastavljati naprave za lovljenje, jih loviti ali ubijati ter odkrivati, odvzemati ali poškodovati njihova gnezdišča ali bivalne prostore;
3. s seboj prinašati naprave z namenom, da bi jih uporabili za eno od prepovedi, navedenih v prvi in drugi točki tega odstavka;
4. pasti domače živali izven za to določenih območij planin in brez pašnih redov;
5. nabirati gozdne sadeže in gobe v nasprotju z določili v drugih zakonih in uredbah;
6. loviti divjad;
7. loviti ribe.

Nadalje je prepovedano:

1. postavljati table, napise in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje, katerih postavljanje ne urejajo predpisi o javnih in gozdnih cestah, razen tabel za označevanje turističnih in planinskih poti ter poti, ki jih označuje upravljavec parka;
2. graditi proizvodne objekte z vplivi na okolje;
3. graditi hotele, motele, hotelska in apartmajska naselja, razen prenočitvenih zmogljivosti do 50 ležišč, v poselitvenih območjih skladno s poselitvenimi značilnostmi in načrtom upravljanja;
4. graditi vojaške objekte ali rekonstruirati obstoječe za vojaške namembnosti;
5. graditi individualne počitniške hiše ali počitniška stanovanja in dozidati ali nadzidati obstoječe;
6. izven obstoječih naselij graditi nove stanovanjske objekte, jih dozidati ali nadzidati ali spreminjati njihovo namembnost;
7. izven obstoječih naselij graditi planinske domove, bivake, zavetišča in lovske koče ter druge objekte z gostinsko dejavnostjo in dozidati ali nadzidati obstoječe;
8. graditi odlagališča odpadkov;
9. graditi površinske vodne zbiralnike;
10. graditi ceste, smučišča in tekaške proge ali povečevati in razširjati obstoječe;
11. graditi žičnice in vlečnice ali rekonstruirati in širiti obstoječe;
12. graditi vlake in druge naprave za spravilo lesa;
13. graditi objekte in naprave za oskrbo z energijo;
14. graditi vzletno-pristajalne steze za letala in heliodrome za helikopterje ali
15. povečevati obstoječe;
16. graditi objekte za hranjenje nevarnih snovi;
17. graditi pomožne bivalne objekte ali pomožne objekte za hrambo pridelkov;
18. spreminjati namembnost obstoječih počitniških hiš;
19. v počitniške namene spreminjati namembnost obstoječih bivalnih in drugih
20. objektov in jih dajati v najem;
21. graditi pomožne kmetijske objekte, hleve in pastirske koče;
22. spreminjati namembnost obstoječih kmetijskih objektov in pomožnih
23. kmetijskih objektov, hlevov in pastirskih koč v druge rabe;
24. uporabljati obstoječe objekte za drugo vrsto namembnosti (v nasprotju z njihovim namenom);
25. graditi in postavljati nadzemske vode za oskrbovanje;
26. nadelava novih planinskih poti;
27. odlagati ali odmetavati odpadke izven za to določenih mest.

Prepovedano je:

1. uporabljati čolne, vodna plovila na motorni ali električni pogon in druge vrste vodnih naprav, spuščanje po brzicah in soteskanje, kopanje in potapljanje;
2. vzletati in pristajati z jadralnimi padali, zmaji ali baloni;
3. leteti s helikopterji, z letali na motorni pogon in modelnimi letali, razen letenja v mednarodnem zračnem prometu;
4. voziti ali parkirati vozila vseh vrst izven cest, poti in parkirnih prostorov, ki so posebej označeni v skladu s prometnimi predpisi, ter voziti s pasjo vprego;
5. jezditi in kolesariti izven za to določenih cest in poti;
6. uporabljati druga vozila na motorni pogon;
7. uporabljati motorne sani;
8. šotoriti, taboriti, postavljati avtodome in bivalne prikolice, kuriti ogenj izven za to določenih in urejenih mest ter prenočevati izven za to namenjenih objektov;
9. postavljati razne reklamne in druge table, spominske križe kot tudi označevati poti brez dovoljenja upravljavca narodnega parka;
10. usmerjeno osvetljevati, uporabljati osvetljene reklamne panoje, svetlobne panoje, svetlobne snope kakršne koli vrste ali oblike;
11. presegati maksimalne ravni hrupa 50 Leq (dBA) čez dan in 45 Leq (dBA) ponoči, razen pri opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri reševanju z letali ali helikopterji ter pri aerosnemanju v okviru geodetskih del ter povzročati hrup izven zgradb in avtomobilov, uporabljati zvočne in slikovne aparate, glasbene instrumente in radijske naprave razen mobilnih telefonov in radijskih zvez;
12. presegati dovoljene ravni hrupa, določene s predpisi o varstvu pred hrupom v bivalnih prostorih in naseljih;
13. onesnaževati površine, vključno vode;
14. pustiti psa s povodca
15. organizirati pohode in druge množične prireditve;
16. izvajati vojaške in druge vaje.

V zakonu naj se uredijo tudi nekatere izjeme od prepovedi, kot so nujni ukrepi za odvrnitev neposredne nevarnosti za zdravje ljudi ali premoženje in reševanje ljudi ter premoženja. Ta izjema velja le za čas trajanja neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje. Izbere se tisti ukrep, ki ob doseganju enakih učinkov najmanj poškoduje značilnosti in vrednote, zaradi katerih je bil narodni park ustanovljen; ukrepi upravljavca, ki so potrebni za dosego namenov iz tega zakona; ponovna naselitev živali na podlagi izsledkov predhodnih znanstvenoraziskovalnih študij o uspešnosti ponovne naselitve in o možnih vplivih na človeka, krajino in ekosistem; odvzem rastlin in živali iz narave za znanstvenoraziskovalne namene, če ni te možnosti drugod v Sloveniji; iz narave odvzem mineralov ali fosilov za raziskovalne namene.

Nadalje naj se uredijo še naslednje izjeme od prepovedi: promet po cestah in poteh, ki so zaprte za javni promet, za zaposlene v upravnih organih in od njih pooblaščenih oseb, ko opravljajo naloge v zvezi z upravljanjem narodnega parka ter za osebe, ki izvajajo znanstveno in raziskovalno dejavnost ter monitoring na območju narodnega parka; promet po cestah in poteh, ki so zaprte za javni promet, za osebe, ki opravljajo pašništvo in oskrbo planinskih postojank; promet po cestah in poteh, ki so zaprte za javni promet, za osebe, ki uporabljajo invalidska vozila na električni pogon; sezonska uporaba čolnov in vodnih plovil na električni pogon ter kopanje na območju za to določenega naravnega kopališča na Bohinjskem jezeru, vse pa v skladu z načrtom upravljanja narodnega parka; rekreacijske dejavnosti na določenih odsekih vodotokov, vendar le na podlagi načrta upravljanja; uporabljanje motornih sani za reševanje, za oskrbo planinskih postojank ter za urejanje smučarskih tekaških prog, vendar le, če je to v skladu z načrtom upravljanja; letenje z letali na motorni pogon za namene zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za potrebe meteorološke službe ter za potrebe geodetskega, filmskega in dokumentarnega snemanja ter v skladu z načrtom upravljanja tudi za potrebe vzdrževanja narodnega parka in infrastrukture v narodnem parku ter oskrbovanja planinskih postojank v visokogorju; v robnem območju tudi vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji in baloni na za to določenih mestih, vse pa v skladu z načrtom upravljanja; gradnja objektov in naprav za evidentiranje meteoroloških, hidroloških, agroloških in ekoloških razmer ter geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov; ter ukrepi za ureditev ogleda in obiskovanja naravnih vrednot, objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov, vse pa v skladu z načrtom upravljanja.

V robnem območju narodnega parka naj se dovoli:

• gradnja stanovanjskih objektov in objektov za izvajanje obrtne, turistične in kmetijske dejavnosti ter infrastrukturnih objektov in naprav v obstoječih naseljih, vendar le na podlagi prostorskih načrtov, sprejetih v skladu s tem zakonom;
• gradnja takih objektov izven naselij, če gre za potrebe stalnih prebivalcev v narodnem parku in za potrebe upravljavca, vendar le v skladu z načrtom upravljanja narodnega parka;
• zunaj poselitvenih območij gradnja pomožnih kmetijskih objektov, hlevov in pastirskih koč za potrebe dopolnilne kmetijske dejavnosti v TNP, vendar le v skladu s posebnim pravilnikom na podlagi zakona o TNP;
• gradnja površinskih vodnih zbiralnikov s skupno prostornino do 5.000 m3 vode, če so v skladu z načrtom upravljanja;
• gradnja objektov za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije za potrebe prebivalcev in dejavnosti v robnem območju parka, in sicer sončne energije, biomase in geotermalne energije, če je to v skladu z načrtom upravljanja;
• v naseljih postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje ter svetlobnih panojev, vse pa v skladu z veljavnimi predpisi;
• izven naselij rekonstrukcija obstoječih planinskih koč in objektov za potrebe upravljavca in znanstvenoraziskovalnih namenov v okviru obstoječih gabaritov in značilnosti stavbne dediščine;
• gradnja objektov za njihovo okoljsko sanacijo, kot so greznice in podobno, gradnja nujnih infrastrukturnih objektov in naprav za navedene rekonstrukcije ter dozidava ali gradnja za potrebe pašništva, vse pa, če je v skladu z načrtom upravljanja.

V robnem območju naj bo dovoljen tudi odvzem naravnega kamna, proda, peska, mivke za potrebe prebivalcev in urejanje infrastrukture v narodnem parku, vse pa v skladu z načrtom upravljanja; le v izjemnih primerih uporaba fitofarmacevtskih sredstev na obdelovalnih zemljiščih, vse pa na podlagi izjemnega dovoljenja ministrov, pristojnih za okolje in kmetijstvo; ograjevanje zemljišč pri upravljanju z vodami, izvajanju raziskovalnih dejavnosti, varstvu naravnih vrednot ter objektov kulturne dediščine ali kulturnih spomenikov in v poselitvenih območjih robnega območja ter za potrebe kmetijstva; opravljanje dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na zemljiščih v zasebni lasti in zemljiščih drugih upravičencev, vse pa v skladu s kmetijskimi predpisi in načrtom upravljanja; izjemoma kurjenje ognja za namene kmetijske dejavnosti ali vzdrževalnih del in kurjenje za zagotavljanje varstva gozdov, vse pa po predhodnem soglasju upravljavca narodnega parka.

V prehodnem obdobju je v osrednjem območju dovoljeno opravljanje dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, lova in ribolova v skladu z načrtom upravljanja in programom postopnega prenehanja dejavnosti do končne uveljavitve tega zakona.

Od prepovedi naj bodo izvzeti tudi vodeni izleti, pohodi in ture pod vodstvom ali z dovoljenjem upravljavca, v organizaciji nevladnih organizacij, ki jim je priznan status na podlagi ZON in v organizaciji turističnih organizacij s sedežem v občinah na območju narodnega parka in z vodniki, ki so priznani s strani upravljavca.

Izjema od prepovedi je tudi delovanje policije in drugih organov pri nadzoru državne meje ter ukrepanje policije v okviru njihovih nalog in pooblastil; uporaba lovskih psov pri izvajanju regulacije divjadi in uporaba psov pri izvajanju paše ter pri izvajanju nalog policije in gorske reševalne službe.

Za navedene izjeme je treba pridobiti predhodno soglasje upravljavca.

Zakon o TNP naj posebej določi način ohranjanja in vzdrževanja gozda na območju narodnega parka, in sicer, da se ukrepi za ohranjanje in vzdrževanja gozda izvajajo izključno v skladu z nameni narodnega parka, posamični ukrepi morajo biti določeni z načrtom upravljanja; za osrednje območje narodnega parka se določbe zakona o gozdovih, ki se nanašajo na izkoriščanje in rabo gozdov, ne uporabljajo, v robnem območja pa le, če so v skladu z načrtom upravljanja, znotraj najmanj 500 m pasu na meji narodnega parka izvaja upravljavec ustrezne ukrepe za zavarovanje sosednjih gozdov, natančne meje pa morajo biti določene v načrtu upravljanja.

Zakon o TNP naj tudi določi način reguliranja divjadi, in sicer tako, da upravljavec regulira številčnost parkljarjev v skladu z nameni narodnega parka; da po potrebi regulira tudi druge lovne živali ter pri tem upošteva namen narodnega parka, načrt upravljanja ter izsledke raziskav o divjadi ter, da upravljavec v okviru znanstvenih raziskav nadzira razvoj ribje populacije in da se opravlja ribolov le za znanstvene in raziskovalne namene.

Dejavnosti in rabe, ki so bile dovoljene do sedaj, vendar pa niso v skladu z nameni narodnega parka, naj v okviru pravnih možnosti čim prej prenehajo, če niso razlogi zaradi splošnega dobra močnejši in se dovoli njihovo nadaljnje izvajanje.

UPRAVLJANJE NARODNEGA PARKA

Upravljanje z narodnim parkom je javna služba. Pravice ustanovitelja Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije. Za opravljanje javne službe vlada ustanovi Javni zavod Triglavski narodni park (upravljavec). Javni zavod je pravna oseba. Z aktom o ustanovitvi vlada določi statusne in druge zadeve v zvezi z delovanjem javnega zavoda. Organi javnega zavoda so svet zavoda, strokovni svet in direktor.

Naloge upravljavca so predvsem opravljanje varstvenih, raziskovalnih, vzgojno-izobraževalnih, strokovnih, nadzornih in upravljavskih nalog na območju narodnega parka, določenih s tem zakonom.

Upravljavec opravlja kot javno službo naslednje naloge:

• pripravlja načrt upravljanja in opravlja oziroma skrbi za opravljanje v njem določenih nalog ter sprejema letne programe dela;
• sprejema in izvaja varstvene ukrepe na območju narodnega parka, predvsem pa varstvo rastlinstva in živalstva, vključno z izvajanjem reguliranja divjadi po tem zakonu;
• stalno spremlja in analizira stanje narave in naravnih vrednot ter vplivov na naravo ter stanje kulturne krajine in kulturne dediščine na območju narodnega parka;
• upravlja z bazami podatkov o narodnem parku ter zagotavlja dostop do informacij o narodnem parku;
• skrbi za vzdrževanje poti in označb v parku in vzdržuje infrastrukturo za obisk narodnega parka ter opravlja vodniško službo po narodnem parku;
• skrbi za strokovno predstavitev parka, izobražuje o pomenu narodnega parka ter izobražuje in vzgaja za varstvo naravnih vrednot, krajinskih značilnosti, kulturne dediščine, ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo okolja v narodnem parku, upravljanje z informacijskimi centri in organiziranje izobraževanja;
• organizira in izvaja raziskovalno delo ter usklajuje in spremlja izvajanje drugih izvajalcev raziskovalnih nalog v zvezi narodnim parkom;
• sodeluje pri mednarodnih projektih, predstavitvah in strokovnih raziskavah narodnega parka in skrbi za izvajanje prevzetih projektov;
• skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in zavarovanje spomenikov in znamenitosti na območju narodnega parka ter upravlja z obnovljenimi objekti kulturne dediščine, vpisanimi v register dediščine, in kulturnimi spomeniki na območju narodnega parka v državni lasti v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda;
• upravlja z drugimi nepremičninami, vključno z zemljišči v državni in občinski lasti v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda;
• uresničuje predkupno pravico lokalne skupnosti in države do nakupa nepremičnin, vključno s spomeniki in naravnimi vrednotami v narodnem parku;
• sklepa pogodbe za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju v skladu s predpisi o ohranjanju narave;
• sodeluje z lastniki posameznih spomenikov v narodnem parku, jim strokovno pomaga in svetuje;
• sodeluje z lastniki in najemniki kmetij in zemljišč na območju narodnega parka, jim strokovno pomaga in svetuje;
• sodeluje z mednarodnimi organizacijami s področja varstva narave in z upravljavci zavarovanih območij doma in v tujini;
• sodeluje z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave pri pripravi naravovarstvenih smernic in mnenja o upoštevanju le-teh za del, ki se nanaša na območje narodnega parka;
• sodeluje z organizacijo, pristojno za varstvo kulturne dediščine pri pripravi zasnov varstva kulturne dediščine na območju narodnega parka;
• sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami;
• svetuje investitorjem pri gradnjah v narodnem parku;
• pripravlja mnenja za organizacijo prireditev, za katere je po predpisih o javnih zbiranjih ni treba pridobiti dovoljenje;
• opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem koncesije;
• izdaja soglasja za izjeme iz tega zakona;
• izdaja mnenja v skladu s tem zakonom;
• izvaja druge naloge, določene s statutom javnega zavoda.

Upravljavec ima statut, v katerem podrobneje določi način poslovanja in sprejemanja odločitev. Sprejme ga svet javnega zavoda, veljati pa začne, ko z njim soglaša vlada.

Na podlagi javnega pooblastila izvaja upravljavec neposredni nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov na območju narodnega parka in v ta namen organizira nadzorno službo.

Upravljavec sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena zavarovanja in zastavljenih ciljev varstva in razvoja v narodnem parku in njegovem vplivnem območju s svetovanjem občinam in drugim državnim organom, institucijam in nevladnim organizacijam, predvsem pri varstvu narave in kulturne dediščine in pri prostorskem načrtovanju ter razvoju turizma in drugih dejavnosti. Če upravljavec sklene pogodbo za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju v skladu s predpisi o ohranjanju narave, imajo ne glede na predpise o ohranjanju narave pri izbiri skrbnika oziroma sklenitvi pogodbe o skrbništvu prednost pravne ali fizične osebe, ki imajo sedež ali stalno bivališče v narodnem parku in so za skrbništvo ustrezno usposobljene.

Za varstvo narave pristojne vladne službe in organizacije so dolžne pridobiti mnenje upravljavca k vsem odločitvam, ki zadevajo narodni park in njegovo vplivno območje.

Upravljavec je v okviru določil zakona nosilec javnega pooblastila (stranka v postopku?) v postopkih sprejemanja in izvajanja prostorskih načrtov in na njihovi podlagi izdanih aktov za območje narodnega parka in za njegovo vplivno območje.

Organ upravljanja javnega zavoda je svet javnega zavoda, ki ga sestavlja šest predstavnikov ustanovitelja, en predstavnik delavcev zavoda in dva predstavnika, ki ju ustanovitelj imenuje na predlog lokalnih skupnosti na območju narodnega parka, pri čemer enega predstavnika predlagajo občine Tolmin, Bovec in Kobarid, enega pa občine Bohinj, Bled, Kranjska Gora in Jesenice.

Strokovni svet javnega zavoda imenuje minister, pristojen za ohranjanje narave, ki tudi predseduje strokovnemu svetu oziroma imenuje svojega zastopnika; strokovni svet obravnava vprašanja s strokovnega področja dela zavoda; strokovni svet šteje devet članov in ga sestavljajo strokovnjaki na področju dejavnosti javnega zavoda, ki so zaposleni v javnem zavodu, in zunanji strokovnjaki; na seje strokovnega sveta se lahko povabi tudi druge strokovnjake; način imenovanja in razrešitve ter podrobnejšo sestavo strokovnega sveta določa statut javnega zavoda; delovanje članov strokovnega sveta je neplačano, povrnejo se le potni stroški.

Direktor javnega zavoda organizira in vodi strokovno delo, delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa javni zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela javnega zavoda. Direktorja imenuje in razrešuje vlada.

Forum Triglavskega narodnega parka je neodvisno posvetovalno telo, ki daje upravljavcu pobude in priporočila za izvajanje varstvenih, izobraževalnih, strokovnih in upravljavskih nalog, predvsem pa v pripravah načrta upravljanja ter ocenjuje stanje na območju narodnega parka. Forum narodnega parka sestavljajo predstavniki lokalnih skupnosti na območju narodnega parka, predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predstavnik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, en predstavnik Planinske zveze Slovenije, en predstavnik Lovske zveze Slovenije, predstavnik Turistične zveze Slovenije, en predstavnika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, predstavnik nevladnih organizacij, ki na področju ohranjanja narave delujejo v javnem interesu, dva predstavnika agrarnih skupnosti na območju narodnega parka, predstavniki regionalnih razvojnih agencij, ki delujejo na območju narodnega parka, in predstavniki pravnih oseb, ki delujejo v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnih območij na območju narodnega parka. Agrarne skupnosti na območju narodnega parka imenujejo v forum enega predstavnika za območje občin Bovec, Kobarid in Tolmin, enega pa za območje občin Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora. Mandat članov foruma je pet let. Po izteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Organizacija, način delovanja in način imenovanja oziroma izvolitev članov foruma se določi s poslovnikom, ki ga sprejme forum z večino glasov vseh članov. Prvo sejo foruma po izteku mandata, na kateri se konstituira novi forum, skliče in vodi direktor upravljavca. Tehnično in administrativno podporo za delovanje foruma izvaja upravljavec.

Naravno vrednoto v narodnem parku ali delu narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: del narodnega parka) se lahko ob izpolnjevanju določb tega zakona posebej uredi za ogledovanje ali obiskovanje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Dele narodnega parka iz prejšnjega odstavka določi na podlagi strokovnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, Vlada Republike Slovenije s sklepom. Predlog: to naj se uredi v skladu z ZON.

Prednost pri izvajanju rabe dela narodnega parka, ki obsega organiziranje ogledovanja ali obiskovanja ter izvajanje spremljajočih dejavnosti, ima upravljavec ali lokalna skupnost, na območju katere ta del narodnega parka leži. Če upravljavec ali lokalna skupnost, na območju katere ta del narodnega parka leži, v treh mesecih po izdaji sklepa iz prejšnjega odstavka ne poda izjave o zainteresiranosti za izvajanje rabe dela narodnega parka in v primeru iz 22. člena tega zakona, lahko Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za rabo dela narodnega parka. Zakon o TNP naj določi, da Vlada RS lahko podeli koncesijo le v soglasju z upravljavcem narodnega parka.

Lokalna skupnost je dolžna zagotoviti, da se sredstva, ki jih pridobi od ogledovanja ali obiskovanja dela narodnega parka, namensko porabi za ureditev ogledovanja ali obiskovanja in za druge namene tega zakona. V nasprotnem primeru se lokalni skupnosti pravica do izvajanja rabe dela narodnega parka odvzame.

Koncesija se lahko podeli proti plačilu usposobljeni pravni ali fizični osebi, ki ima sedež oz. stalno prebivališče na območju narodnega parka in ki izpolnjuje v aktu o podelitvi koncesije predpisane pogoje. Če je za izvajanje rabe dela narodnega parka potreben kakršen koli poseg v prostor, mora kandidat za pridobitev koncesije izkazati pravni naslov, ki takšen poseg omogoča.

O izboru koncesionarja odloči Vlada Republike Slovenije v soglasju z upravljavcem. Pri izbiri ima prednost kandidat, ki je ob izpolnjevanju razpisnih pogojev za podelitev koncesije predložil naravovarstveno sprejemljivejši predlog programa rabe dela narodnega parka.

Če so zemljišča, potrebna za izvajanje rabe dela narodnega parka, v lasti države, se šteje, da je z odločbo o podelitvi koncesije dan koncesionarju tudi ustrezen pravni naslov za potrebne posege v prostor, ki bodo omogočili izvajanje rabe dela narodnega parka, ki je predmet koncesije, vse pa le v skladu z načrtom upravljanja.

Vlada Republike Slovenije s sklepom določi naravne vrednote, nepremičnine in stvari, ki služijo varstvu in upravljanju narodnega parka in so v lasti države na območju narodnega parka, s katerimi upravlja upravljavec.

Zakon naj tudi določi omejitev prometa z obstoječimi pomožnimi kmetijskimi objekti, hlevi in pastirskimi kočami in sicer tako, da se določi merila za kupce, ki morajo izkazati potrebo po takih objektih, in na način, ki izhaja iz opravljanja kmetijske dejavnosti v TNP, vse pa v skladu z načrtom upravljanja. V primeru, da prodaja ni mogoča, uveljavi država predkupno pravico na takih objektih.

KAZENSKE DOLOČBE
V zakonu naj bodo opredeljene kazenske določbe.

Podpisniki Spomenice do 12. 11. 2004

1. CIPRA Slovenija
2. Društvo Mountain Wilderness Slovenije,
3. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
4. Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana,
5. DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
6. Društvo za permakulturo Slovenije
7. Društvo za varstvo okolja Bled
8. Gorenjsko ekološko združenje
9. Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka
10. Naša Slovenija/Slovenia Nostra
11. Planinsko društvo Domžale
12. Planinsko društvo RTV Ljubljana
13. Zavod za oživitev civilne družbe
14. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU,
15. Zveza društev za varstvo okolja
16. Zveza ekoloških gibanj – ZEG
17. Zveza geografskih društev Slovenije
18. Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji
19. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani