Izšel je Planinski vestnik, oktober 2004
Iz uvodnega zapisa: ... Ljubitelji gora in skrivnosti narave si za vzornike izberemo tiste, ki so nam te lepote odkrili, preko katerih smo izvedeli zanje, ki so nas v skalni svet popeljali s čudovitimi opisi le-tega. Tine Mihelič je prav gotovo sodil mednje...
...pod Pihavcem je sedel, se naslonil na nahrbtnik, se zazrl v lepoto, ki jo je odstrl tolikim, in zaspal za večno. Naš vzornik.
Vzornik
Stremimo, da bi dosegli njihove višine, ali pa se, zavedajoč svojih skromnih moči, temu preprosto odpovemo in vzornike samo občudujemo in spoštujemo. Ljubitelji gora in skrivnosti narave si za vzornike izberemo tiste, ki so nam te lepote odkrili, preko katerih smo izvedeli zanje, ki so nas v skalni svet popeljali s čudovitimi opisi le-tega. Tine Mihelič je prav gotovo sodil mednje. Brali smo njegove opise, vodnik Julijske Alpe (kar sedem izdaj) je prav gotovo bilo tako sveto pismo, ki nas je mnoge za vedno uročilo. Najprej kot trdna opora, ki nam je odstirala neznane gorske poti, potem kot spev lepotam, ki smo jih z njim občudovali na poti, četudi njega ni bilo zraven. Saj so vse povedale besede v vodniku. Na bralce se je obračal neposredno, tako kot prijatelju rečemo: »Ti povem, res je lepo, ti bo všeč, prav gotovo!« In smo pritrdili. Ja, tako je, poglej, da res! Prav vse nas v uredniškem odboru je navdihovala njegova beseda, spretno je prepletal misli, še navidez sive skalne stene so v njegovih Slovenskih stenah (vodnik je napisal skupaj z Rudijem Zamanom) oživele povsem drugače kot v siceršnjih alpinističnih vodnikih. S svojimi opisi je na novo postavil »temelje« Julijskim Alpam, saj se prav vsi novejši vodniki v dobršni meri sklicujejo prav na prelepe Miheličeve opise. Iz njih zveni nekakšna glasba gora, ubrani zvoki, ki jih zasliši pretanjeno uho tihega občudovalca. Dolinski glasbenik (igral je v simfoničnem orkestru) je svoj umetniški dar izrazil tudi v trenutkih, ko je težko čutiti umetnost – kadar mraz reže v kosti, ko hrumi vihar in za vrat siplje droben sneg, ko se telo mukoma prebija preko stene. Alpinist, glasbenik in pisec, sodobni poet Julijskih Alp, še posebej rodnega bohinjskega konca. Smrt nas je presenetila in pretresla – za Planinski vestnik je pripravljal članek za Našo smer (Livada v Jerebici), glede na to, kar je rekel v zadnji izdaji Julijskih Alp, tudi še ni »odložil nahrbtnika«. A vendarle; pod Pihavcem je sedel, se naslonil na nahrbtnik, se zazrl v lepoto, ki jo je odstrl tolikim, in zaspal za večno. Naš vzornik.
Uredništvo
