Dobro jutro - Gorazd Suhadolnik: "Pa je šel. V iberture." Tako si največkrat rekel, ko si mi razlagal nesreče plezalskih prijateljev.
Tvojega vzornika Šraufa, Svetičiča, ki si ga občudoval, soplezalca Furlana, s katerim sta osvojila zlati cepin, Johana, ki ti ga je odpihnilo z vrha Nuptseja in si potem tri dni blodil z gore, dokler ti niso prišli na pomoč dobri himalajski možje ...
V tvoji družbi je bilo vselej veselo nevarno: ko si me peljal v Planjavo v mojo prvo hribovsko smer in sem se zvalil že na vstopu, ko sem poletel v Malem hudem grabnu pod Koglom in sva se takoj smejala, ker si mi po razčesnjenem čelu zlil kar radensko. Z urgence bi me zašitega poslali kar domov, če jim ti ne bi zatežil, naj mi slikajo vretenca. Tako so mi zacementirali glavo do popka in sem se dva meseca pozneje v mavčnem oklepu opotekal na drugo stran ledeniške morene, medtem ko si ti plezal in plesal v južni steni Daulagirija.
Buljil sem skozi daljnogled, da bi te po radijski zvezi opozarjal na gigantske plazove, ki so se sprožali nad tabo. Seveda sem bil vsakič prepozen in vlak ledu, vode, skalovja in blata je vsakič besno zdrvel mimo tebe, tako tesno, da se je potem iz radijske postaje zaslišalo tvoje noro vriskanje, kriki sreče, s katerimi si nam pošiljal na tone odvečnega adrenalina. Ne verjamem, da si imel blazno srečo, verjamem pa, da si se z nadživalsko močjo oklepal življenja.
Deset let pozneje si odšel na goro, o kateri vemo zdaj le to, da je neskončno lepa in nevarna. In da je blizu Ganeša, tvoje prve osvojene himalajske gore. Nikogar nisi vzel s sabo, nikomur nisi povedal, da odhajaš. Nikoli nisi povedal, kaj se ti je zgodilo, ali te je izdal preživetveni instinkt ali si ti izdal njega. Sporočil si le to, da boš umrl.
In medtem ko so v tvoji ljubi domači fovšiji mediji že pregorevali od ogorčenja tudi tistih, ki so ti pred desetimi leti pošiljali navdušene elektronske pozdrave, medtem ko so lokalni mojstri ceremonije na tvoj račun modrovali o preživetvenih shemah, si ti že odšel. V iberture.
Upam, da pomirjeno lebdiš, dobri himalajski mož. Bodi tam, zagotovo te bo kakšen novi, veselo nori Tomaž Humar kmalu potreboval.
"Nekaj te neprestano žene, da spoznaš nevarnost in jo premagaš z lastno glavo in lastnimi rokami. Tisti trenutek si upaš sproščeno, z dvignjeno glavo pogledati v oči. Toda to je le trenutek in že vse ostane za teboj in treba je kreniti na novo pot." (Nejc Zaplotnik, Pot)
Gorazd Suhadolnik