v letu 2006 – Franci Ekar za februarska Obvestila PZS
Obvestila Planinske zveze Slovenije, februar 2006
Z VEDRIMI KORAKI
IN DOBRIMI RAZPOLOŽENJI V LETU 2006
Z dobro voljo in veseljem bo letošnje leto zanesljivo lepo in bogato planinsko obdarovano. Z dobrim razpoloženjem in še bogatejšimi spomini bomo delovno počastili in slavili 5o let uspešnega in kakovostnega delovanja mladinske komisije PZS. Prav tako bomo počastili 110 let, kar je Jakob Aljaž, član in častni član SPD, na svetu v posesti Slovenskega planinskega društva zgradil kočo na Kredarici. Nikakor tudi ne smemo spregledati 85. letnega jubileja, ustanovitve Turistovskega kluba »Skala», ampak ga tudi z vsem dostojanstvom obeležiti. V tem klubu so bili zagotovo »rojeni« prvi temelji slovenskega vrhunskega alpinizma. Spomini pa ne smejo biti le trenutek sreče na sam dan jubileja, ampak je to čas za premislek na prehojeno, na doživeto pot ustvarjalnosti. Spomini so kot korenine življenja, za to jih je potrebno še posebej negovati, da bodo kot sadovi sedanjosti in prihodnosti dozoreli in postali najbolj zanesljivi napotki za opredelitve «kako naprej«.
Največkrat se nam zareče, kako bomo modrovali o viziji prihodnjega delovanja, iskanju poti in ciljev. Žal so to največkrat le želje, včasih tudi le trenutne. Kajti brez upoštevanja, da v gorah kraljujejo in gospodarijo viharji, megle, plazovi in so nepredvidljive.., ko nam te sile preprečijo pot do cilja, ne glede, kaj je bilo načrtovano oziroma programirano. Tako se nam dokument o viziji, skoraj ali popolnoma izniči. Dokaže in potrjuje se moč narave. Tako je smisel in moč uporabnosti teoretičnih planiranj v spoštovanjih naravnih zakonitosti, sposobnosti prilaganja in seveda v doslednostih spoštovanj »naukov« o strokovnem, kulturnem izobraževanju o varnih gibanjih v gorskem svetu. Trende razvoja planinskih aktivnosti bomo kakovostno zagotavljali le v učinkovitem izvajanju društvenega planinskega prostovoljstva in z enakimi učinki aktivne koordinacije in dela MDO, PD, bomo obvladljivo in delovno tudi v planinstvu zagotavljali in sledili napredku in razvoju v lastnih planinskih okoljih, kot v prevzemanju novih tehnologij in inovativnosti v domačih in mednarodnih področjih dela in delovanja. V viziji bodočnosti planinskega dela pa so še posebej pogojevana humana načela o strpnosti, pomirjevanju, dostojanstvu, dobro namernemu dopolnjevanju in pripravljenosti nudenja iskrene pomoči prijatelju planincu, društvu, pa tudi PZS. Za društveno delo so še kako pomembna zanesljiva prijateljstva in zaupanje. In če so vse te vrednote prisotne so tudi vizije uresničljive in so kot na dlani. V bližnjih preteklih obdobjih smo velikokrat opominjali na nujnost človeškega dostojanstva. Tudi zato se je trend padanja članstva umiril in je zmanjšanje članstva s plačano članarino v primerjavi z letom 2004 v 1. 2005 le še približno 2 %. PZS tako po številu vpisanih članov še vedno ostaja 4. evropska »velesila«. V razmerju na število prebivalstva pa smo na »častitljivem » prvem mestu. Zadnje februarsko srečanje s tržaškim slovenskim planinskim društvom je pomembno ker so se oblikovali pogoji in kriteriji, ki bodo lahko sprejemljivi za vsa slovenska planinska društva po svetu, ki jih bodo lahko tudi dosledno izpolnjevali. Tudi ohranjanje in razvoj slovenskega planinstva po svetu za Slovence izven meja matične države je dolžnost PZS. Proces spreminjanja ali točneje oblikovanje novih objektivnih korigiranih kriterijev za športnike in še posebej upoštevanje le teh pri dosežkih: za področje alpinizma, športnega plezanja, tekmovalnega turnega smučanja je proces, ki ga skrbno in aktivno spremljamo in tudi pričakujemo, da bodo pravične dopolnitve kriterijev letošnjem letu dokončane. Precej nas preseneča sprejemanje Zakona planinskih poteh, ki vse bolj postaja tudi igra političnih merjen moči. PZS želi s tem zakonom doseči in zagotoviti samo svobodo kulturnega in varnega gibanja v gorskem svetu in zaščititi markacije in smerokaze, ter urediti financiranje vzdrževanja poti, ki jih uporabljajo vsi, vzdržujejo pa le planinci. Prepričani smo, da se bo tudi to v dobro obiskovalcev gora zgodilo in tudi, da bodo relacije z gorskim podeželjem, lokalnim skupnostim pa tudi lastniki zemljišč, kjer potekajo planinske poti urejene v poštena in razumevajoča partnerstva. Zakon o društvih je nekoliko bolj zaskrbljujoča zadeva, saj so za prostovoljno društveno dejavnost določbe v predlogu zakona o društvih, ko so obravnavane npr. odgovornosti prestroge, celo zastrašujoče. Vprašljivo je tudi, če društvo res lahko ustanovijo le trije državljani in tako lahko šest članov ustanovi zvezo..; ali še huje, ko naj bi društva lahko ustanavljale tudi gospodarske institucije: d.o.o., firme, holdingi.. Zakon tudi še ne povsem jasno, nedefinirano razčiščuje status planinsko visokogorskega gostinstva, status planinske koče ipd. Pri vseh obravnavah smo aktivno prisotni, tako v diskusijah kot v konkretnih pripombah, predlogih. V letu 2006 naj bi tako končno dobili tudi za planinstvo že dolgo pričakovano pošteno in stimulativno društveno zakonodajo.
Prihodki PZS so se v preteklem letu iz naslovov MŠŠ, FSO,MORS in FIHO načrtovano uresničevali. PZS je lahko tudi še posebej zadovoljna, da so tudi sredstva za izobraževanje strokovnih kadrov PZS za nadaljnjih 5 let iz kvote EU preko MŠŠ zagotovljena. Nekoliko vidnejši problem nastaja le za pokrivanje stroškov za obvezujoča sodelovanja in članstva na mednarodnih področjih. Enako pa ostaja odprto vprašanje kje dobiti tudi sredstva za aktivnosti pri sodelovanjih s slovenskimi planinskimi društvi po svetu. Vloge in zahtevki so dani, zato seveda pozitivno pričakujemo odgovore s strani »dobro« razumevajoče državne volje, še posebej na Ministrstvu za zunanje zadeve. Ministrstvo za obrambo je tudi za leto 2006 sprejelo in potrdilo program PZS glede sodelovanja s slovensko vojsko, to je pri prireditvah in pri intervencijskih helikopterskih transportih za potrebe vzdrževalnih del na planinskih poteh, sanacijah tovornih žičnicah, elektrifikacijah in težjih intervencijski delih pri planinskih visokogorskih kočah. Letošnje leto naj bi bilo tudi leto začetka izgradnje planinskega muzeja v Mojstrani, kar je dolg in obveza tudi do članstva PZS. Z veseljem smo sprejeli tudi prijazno sporočilo predsednika novega programskega sveta RTV, ki PZS sporoča, da bodo postorili vse, da tudi planinstvo dobi svoj tradicionalni informativni temin.
Nekako po nepotrebnem nastajajo problemi na relacijah PZS s posamezniki iz ožjega vodstva GRS, ko vedno spreminjajo namere, stališča, pogoje, zahteve.... PZS je odločena, da ostane GRS pri PZS kot doslej, saj je za društveno reševalno dejavnost končno in tudi kot ena redkih organizacij dobila s strani Ministrstva za zdravje odločbo s katero ji je bil za GRS pri PZS podeljen status humanitarne organizacije za nedoločen čas - za trajno. Tako je bila izpolnjena zahteva za financiranje GRS pri PZS in s tem tudi odpade potreba za spreminjanje organiziranosti GRS v okviru PZS. Ponovno je potrebno poudariti, daje slovenska planinska organizacije ustanovila dejavnost GRS, in to tudi za varnost in preventivo planinskega članstva tudi sedaj potrebuje. Zatorej ni za planinsko gorsko reševalno dejavnost nobene možnosti za spreminjanje še manj pa za odtujevanje iz PZS. Tudi primerljivost z drugimi evropskimi državami več kot očitno pove, da nobena alpska država nima gorskih reševalnih postaj, skupin, organiziranih v obliki samostojnih društev oz. pravnih oseb. Se manj pa zvez. Osnovni cilj nam je, da ohranimo in zagotavljamo strokovno in učinkovito planinsko, društveno prostovoljno gorsko reševalno dejavnost v katero se po svoji odločitvi prostovoljno in brez pogojev vključujejo izurjeni planinci. Enako pa je tudi skrb PZS , da se zagotavlja skrb in pogoje za varnost reševalcev. To pa se v sodelovanju z državo iz leta v leto bolj uspešno zagotavlja in dopolnjuje.
V veliko zadovoljstvo si tudi štejemo, da je poslovanje PZS, končno postalo povsem transparentno in obvladljivo. Daje doseženo tudi pozitivno finančno stanje. Na to je PZS čakala dolga leta. Tudi predpis-nosti in zakonskemu poslovanju je zadoščeno. Tako si to lahko v dobro šteje za delo v prvih petih letih novega tisočletja vodstvo in predsedstvo PZS, kot tudi strokovna služba PZS daje bila končna storjena velika pozitivna prelomnica. To je tudi odlična osnova za nadaljnje delo PZS. Ostane nam še izdelava dokončne preglednice predvsem pa stanje zemljiško knjižne vrednosti nepremičnin PZS. Kako pa se bo pa izoblikovala nova društvene zakonodaja za področja »gospodarskih dejavnost« v našem primeru npr: program dela Založbe, koledarji, upravljanje PUS »Bavščice«...pa se bo morala temu primerno reorganizirati ali do regresirati tudi PZS.
Delovna skupnost PZS se kadrovsko dopolnjuje z namenom in v cilju, kako zanesljivo in profesionalno obvladovati osnovna in predpisana dela in opravila, kako slediti takim in drugačnim spremembam in predpisnosti dela. Vse je na dobri poti. In rezultati dela so tisti, ki to potrjujejo in ocenjujejo. Ko se z dinamičnostjo pripravljamo na volilno skupščino PZS moramo seveda dati prednosti modrostim, kako sestaviti in oblikovati, kar najbolj zanesljiv planinski team, ki bo deloval vse slovensko združeval in upošteval vsa ta mnenja in seveda še posebej, da bo planinska organizacija društvenega prosto volj stva odprta za vse, ki ljubijo gore , gorski svet, ki bo skrbela za pozitivne trende razvoja planinskih dejavnosti , ohranila mesto in ugled planinstva v družbi, da bo izkazovana prijaznost, ki bo gradila mostove dobe volje, odprtosti, spoštovala in cenila različnosti in skrbela za zdrava in veselo srečna planinska razpoloženja.
Ekar Franci/ Januar 2006