PZS: Na spletni strani PZS je objavljen prispevek o zadnji seji Upravnega odbora PZS, ki je bila v Planinskem domu nad Moravčami.
Prispevek je sicer korektno zapisan, razen v tistem delu, kjer je objavljena tudi izjava predsednika PZS Bojana Rotovnika o incidentu, ki se je zgodil zaradi protestne zapustitve petih članov UO. Da bi bili člani naše organizacije pošteno in korektno obveščeni o vzrokih za ta protest, objavljam, kot na zadnje izvoljeni član UO, izjavo, ki izraža tudi mnenje ostalih članov, ki so sejo predčasno zapustili. Upam le, da bo vodstvo PZS premoglo toliko korajže, da bo ta moj prispevek tudi objavilo na spletni strani zveze in s tem tudi zadostilo zakonskim določilom o tem, da je v medijih potrebno tudi objaviti odzivna sporočila prizadetih.
Že na začetku te seje se je začelo zapletati, ko smo nekateri člani želeli, da bi se razprava o Statutu PZS uvrstila na eno izmed prvih točk dnevnega reda. Smatrali smo namreč, da je tematika tako pomembna, da bi kazalo na začetku seje, ko je pozornost prisotnih večja, obravnavati to temo. S predlogom nismo uspeli, zato se je na žalost obravnava Statuta zavlekla v pozne večerne ure, kar je gotovo povzročilo manj kvalitetno obravnavo in manj zavzeto razpravo o tej točki dnevnega reda.
Vodenje seje ob obravnavi Statuta je predsednik prepustil podpredsedniku Borutu Peršolji, ki je vseskozi sejo vodil avtokratično, prekinjal posamezne razpravljavce in šele na večkratne proteste prisotnih uvrščal posamezne predloge na glasovanje. Treba je vedeti, da je bila javna razprava o osnutku statuta vodena zelo široko na področnih odborih MDO-jev in da je zaradi tega v procesu razprave prišlo do številnih predlogov in pobud, kar je vsekakor pripomoglo k večji demokratičnosti in kvaliteti sprejemanja Statuta. Na seji Upravnega odbora smo tako vsak tak predlog ali pobudo posebej obravnavali in o tem tudi glasovali. Čeprav je predsedujoči večkrat poizkušal zaobiti glasovanje o kakšnem predlogu, ki ni bil v skladu s stališči predsedstva PZS, tega nismo dovolili in je vse potekalo po načelih demokratičnega odločanja vse do trenutka, ko je Manja Rajh želela predstaviti stališče koordinacije MDO-jev glede 31. člena Statuta. Že sredi razprave je bila prekinjena, tako da ji ni uspelo niti dokončati svojega predloga in podati obrazložitve. Ne glede na to, je Borut Peršolja prekinil razpravo o tej temi in želel preiti na razpravo naslednjih členih statuta. Temu smo se uprli, saj smo želeli, da se Upravni odbor opredeli do predloga koordinacije MDO-jev, ta pa je bil, da bi bilo v Upravni odbor poleg predsednikov MDO-jev, tako kot do sedaj, neposredno voljeni še 4 člani. Predlog predsedstva PZS pa je bil, da bi bilo v UO 10 voljenih članov poleg predsednikov MDO, ki naj bi jih potrjevala skupščina PZS. Takšna določba Statuta se nam je zdela neracionalna, saj bi se tako že do sedaj številčno obsežen UO še povečal za 6 članov, s tem pa zmanjšala operativnost tega organa. Poleg tega so predsedniki MDO-jev neposredno izvoljeni na svojem območju iz vrst planinskih društev in je naknadno potrjevanje na skupščini nesmiselno. Ali je predsedstvo sploh razmišljalo o absurdni situaciji, ki bi se zgodila, če kateri izmed predsednikov MDO-jev ne bi bil potrjen na skupščini, bil pa je pred tem neposredno izvoljen s strani planinskih društev na svojem območju? Teh argumentov in predloga koordinacije MOD-jev torej predsedujoči ni dopustil obravnavati na seji UO, zato se nas je 5 članov UO po predhodnem opozorilu, da bomo sejo zapustili, če se o predlogu koordinacije MDO-jev ne bo dopustilo glasovati, odločilo, da sejo UO protestno zapustimo. Vsekakor tudi ne drži argumentacija predsednika PZS, da ni mogel dopustiti glasovanja o takšni spremembi osnutka Statuta, ker naj bi rešitev, ki je predlagana s strani predsedstva bila potrjena na izredni skupščini PZS v Celju. Na tej skupščini smo potrjevali le izhodišča Statuta, ki so res vključevala takšno rešitev, vendar so bila to le izhodišča za javno razpravo, ki pa bi lahko v široko demokratično zastavljeni obravnavi po društvih in MDO-jih lahko dala tudi drugačne rešitve. Kakšen smisel pa je potem imela široka javna razprava, če v njej ni bilo dovoljeno razpravljati in predlagati rešitev, ki bi bile morda v nasprotju z izhodišči, sprejetimi na izredni skupščini v Celju? S takšnim načinom vodenja UO, kot smo mu bili priča na zadnji seji UO, pa se je tako demokratičnost postopka obravnave in predlogov iz javne obravnave poteptala in zaradi tega sledila tudi tako ostra reakcija pri nekaterih članih UO. Naj omenim še do, da se je pri nekaterih drugih členih Statuta le dopustilo glasovati o drugačnih rešitvah, kot so bile zastavljene v izhodiščih osnutka, ki je bil predstavljen na izredni skupščini v Celju, le pri 31. členu je predsednik vztrajal, da ne more dopustiti takšnih rešitev, ki so v nasprotju s stališči, sprejetimi v Celju. Takšno vztrajanje nam daje misliti, da se je predsedstvo PZS zbalo prevelikega vpliva MDO-jev v UO zveze in da želi na ta način izsiliti rešitev, ki bi ta vpliv tudi zmanjšala.
Član UO PZS: Mirko Tovšak