Večer, Okolje in prostor - Marjeta Keršič Svetel: Da človek za svoj zdrav obstoj ne potrebuje le za življenje znosnega okolja, ampak tudi stik z naravo, je popolnoma nesporno in podkrepljeno z neštetimi zelo trdnimi znanstvenimi dokazi.
Brez stika z naravo nastanejo razvojne motnje pri otrocih, duševe in telesne motnje pri odraslih in dolgotrajno življenje v popolnoma urbaniziranem okolju dolgoročno pomeni zelo resno zdravstveno tveganje. Doživljanje narave zmanjšuje stres, bistveno ublaži motnje koncentracije, izrazito poveča ustvarjalno mišljenje - in zmanjšuje agresivnost. Doživljanje neurbanizirane narave za človeško bitje ni nekakšna muha ali nepotrebno razkošje - stik z naravo nujno potrebujemo.
Pravica do doživljanja narave bi morala biti ena od temeljnih človekovih pravic. Za to, da bi jo vključili v Listino OZN o človekovih pravicah, so si leta dolgo zelo resno prizadevali mnogi svetovni politiki. Ni se posrečilo - in to zato, ker te pravice mnoge države številnim milijonom ljudi ne morejo več zagotoviti. Milijoni ljudi živijo v popolnoma urbanem okolju brez možnosti, da bi se vsak dan podali na sprehod v naravo. Tisti, ki si to lahko privoščijo, pa z največjim veseljem potujejo tja, kjer narava še je. Turizem doživljanja narave je ogromna, rastoča, v Sloveniji pa še zelo neizkoriščena tržna niša. In ta turizem potrebuje lepo, neokrnjeno, naravno krajino.
V Sloveniji imamo tudi območja narave, ki so nadvse dragocena. Ne le za nas, ampak za Evropo in celo še širše. Ta območja so neprecenljivo bogastvo slovenskega naroda, ki bi jih morali spoštovati, občudovati in se jih veseliti. So nekaj, česar drugi nimajo več - pa zelo pogrešajo.Eno takih območij je Volovja reber na obronkih Snežnika. V teh poletnih dneh ena sama lepota cvetočih kraških travnikov, kjer pojejo murni, kjer se spreletavajo ptice - tudi take, ki so na svetovnem seznamu ogroženih vrst. Pokrajina je polna lepote, miru in spokojnosti.
Agencija za okolje Republike Slovenije, organ, ki ga mi vsi plačujemo, da uresničuje z ustavo in z zakoni zajamčeno pravico do zdravega okolja - kar pomeni tudi do narave! - ne najde nobenega razloga, da bi območje obvarovali velikih gradbenih posegov. Ne morejo se izgovarjati, da ne vedo za orla kačarja, planinskega orla, beloglave jastrebe; da ne vedo za izjemni habitat, zavarovan z evropskimi direktivami; za medvede, rise, volkove; in za osupljivo, edinstveno, izjemno krajino, ki smo jo zavezani varovati, ker smo kot država podpisali Konvencijo o varstvu evropske krajine. Vsega tega so polni strokovni elaborati, ki so jih podpisali ugledni strokovnjaki in znanstveniki.
Gospa, ki je pristojna za varovanje nacionalnega naravnega bogastva, ne vidi razlogov, da bi Volovja reber ostala taka, kot je. In to javno izjavlja po televiziji. V posmeh ne le slovenski, ampak tudi tuji naravovarstveni stroki. Kljub temu da so predstavniki istega ministrstva še leta 2003 nikoli ustanovljeni Regijski park Snežnik, katerega del bi seveda morala biti Volovja reber, na svetovnem kongresu zavarovanih območij narave v Durbanu na vsa usta predstavljali kot primer najboljše prakse zavarovanja izjemne, fantastične, neponovljive narave evropskega pomena.
Na ministrstvu za okolje in prostor ne vidijo nič napačnega v tem, da bomo samo še na 36 odstotkih nekdanjega Triglavskega narodnega parka varovali neokrnjeno naravo! Dopustili bi, da se Volovja reber, ki je del vplivnega območja Unescove svetovne dediščine človeštva, spremeni iz čudovitega kotička narave v nasad 90 metrov visokih vetrnih turbin. In to za manj kot odstotek električne energije, ki jo potrebuje Slovenija! Ustvarili so goro predpisov, ki očitno ne varujejo ničesar - niti tistega, kar bi Slovenija morala varovati po mednarodnih predpisih in konvencijah. Ne samo, da jih ni čisto nič sram zaradi popolne neučinkovitosti - ne sramujejo se niti sprenevedanja in zavajanja javnosti.
Sprašujem se, zakaj ob vsej javnofinančni stiski sploh vzdržujemo večtisočglavo armado uradnikov ministrstva za okolje, če niso sposobni videti niti beloglavega jastreba ob belem dnevu - čeprav ima čez krila tri metre.
Marjeta Keršič Svetel