Večer, 10.05.06, Narava, gore in ljudje: Naravoslovna učna pot Azaleja v Boštanju
Večer, sreda, 10. maja 2006
NARAVA, GORE IN LJUDJE
Naravoslovna učna pot Azaleja v Boštanju še bolj poučna
Zavarovano in spoštovano rastišče rumenega sleča
Kdor je že hodil po rastišču rumenega sleča, je odšel očaran od lepote in omamljen od vonja čudovitih cvetov
Nahajališče rumenega sleča je pod zaščito Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Celje, in naravovarstvenica Tanja Košar takole opisuje njegovo rastišče: "Ko s travnika nad krajevnim pokopališčem vstopimo v gozd in nadaljujemo navkreber po dobro uhojeni poti, v podrasti opazujemo običajne rastline, senco pa nam dejalo visoke krošnje velikih dreves. Kmalu za ovinkom v gozdu pa prav ob poti opazimo nenavadno visoke grme, ki iščejo svojo pot do sonca. Če pridemo v maju, nas preseneti močan, vendar prijeten vonj. Ko iščemo izvor tega vonja, na grmih opazimo precej velike zlato rumene cvetove. Dalje po poti opazimo še več grmov, ki bujno cvetijo. To je to! Smo na nahajališču rumenega sleča, znamenite rastline, ki so jo v Sloveniji odkrili in opisali šele leta 1954 in ki jo želimo tu, na nahajališču pri Boštanju, ohraniti. In nekaj zagotovo drži. Kdor je že kdaj hodil po rastišču rumenega sleča, je odšel očaran od lepote in omamljen od vonja čudovitih cvetov."
Kako do rumenega sleča?
Začnemo na stezici mimo pokopališča v Boštanju in nadaljujemo nad farno cerkvijo, pot pa nas pelje v gozd nad vasjo. V srednjem veku so tam obešali ljudi, zato kraju še danes pravijo Gauge. Pred drugo svetovno vojno so tu napravili nemško pokopališče, takrat pa je bil menda sem prinesen tudi rumeni sleč - Azalea pontica, redka botanična vrsta opojnega vonja. Od daleč je to čisto običajen gozd, ki pod svojimi krošnjami skriva znamenito rastlino. Do danes so se grmički dišeče azaleje razbohotili po vsem gozdu in v maju privabljajo številne občudovalce in sprehajalce iz bližnje in daljne okolice. Značilen vonj redke rastline pri nas med cvetenjem veter prinese do Boštanja in zato je tudi v grbu kraja.
Po tej znameniti in zavarovani rastlini je dobila ime tudi naravoslovna učna pot Azaleja, ki je namenjena vsem planincem in ljubiteljem narave, predvsem pa učencem prvih treh razredov devetletke. "V ta namen so pripravljene tudi vsebine na poti, ki predstavljajo čebelarstvo, živinorejo, lovstvo, ribištvo in predelavo lesa. Del poti pa vodi tudi mimo nahajališča znamenite rastline rumeni sleč ali azaleje, kot jo imenujejo domačini," je še povedala Tanja Košar.
Štiri nahajališča v Sloveniji
Azaleja sodi med ogrožene rastlinske vrste. V Sloveniji imamo štiri manjša nahajališča te znamenite rastline - eno izmed njih skriva tudi na pogled čisto običajen gozd gradna, kostanja in bukve pri Boštanju; rastišče obsega približno dva hektara, na njem uspeva nekaj sto grmov rumenega sleča, ki vsako leto v maju bujno cvetijo in semenijo.
V skrbi za njegovo ohranitev so lokalna skupnost, Osnovna šola Boštanj, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave že leta 2004 mimo rastišča speljali Naravoslovno učno pot Azaleja. Ob otvoritvi učne poti sta bili postavljeni dve informacijski tabli, včeraj, 9. maja, pa sta oba zavoda predstavila še tri na novo postavljene informacijske table, od katerih dve označujeta nahajališče rumenega sleča in pojasnjujeta njegov naravovarstveni pomen, tretja pa razkriva botanične zanimivosti rumenega sleča, strokovno in slovensko ime vrste, podatke o splošni razširjenosti in posebnosti.
Namen učne poti je obiskovalce, od najmlajših do najstarejših, seznaniti s pomenom nahajališča, razširjenostjo in ogroženostjo vrste in predvsem z načinom ravnanja na rastišču; kajti nekateri, navdušeni nad lepoto in ne meneč se za posledice svojih dejanj, lomijo cvetoče veje in izkopavajo grmičke, kar lahko dolgoročno ogrozi obstoj te rastlinske vrste. Rumeni sleč so v Sloveniji odkrili leta 1954. Profesor botanike dr. Tone Wraber ga je uvrstil med sto znamenitih rastlin na Slovenskem, saj je na naših tleh resnično rastlinski posebnež. Zaradi redkosti sodi pri nas med ogrožene rastlinske vrste in od leta 1976 je zavarovan. V Sloveniji so štiri nahajališča rumenega sleča: rastišče pri Boštanju, rastišče med Gabjami in Brusnicam in rastišče na Vrhku pri Tržišču, ki so del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, ter rastišče na Vrhu pri Topolovcu.
Po svetu je najbolj razširjen v goratih predelih ob vzhodni in južni obali Črnega morja, v pogorju Taurus v Turčiji, v Ukrajini in na vzhodnem Poljskem. Slovenija je torej daleč od strnjenih nahajališč rumenega sleča, zato je njihovo odkritje med poznavalci slovenske flore zbudilo veliko pozornosti in zanimanja.
Urška Šprogar