Bojan Ambrožič in Domen Zupan zavračava v zadevi navedena računa, saj meniva, da zanju ne obstaja pravna podlaga.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
SLOVENSKA VOJSKA
Vojkova c. 55,
1000 LJUBLJANA
ZADEVA: ZAVRNITEV RAČUNOV
Spodaj podpisana Bojan Ambrožič in Domen Zupan zavračava v zadevi navedena računa, saj meniva, da zanju ne obstaja pravna podlaga.
OBRAZLOŽITEV:
Dne 22. 8. 2010 sva se odpravila v severno steno Skute, kjer sva se namenila preplezati smer »Severni steber Skute«. Gre za lažjo alpinistično smer, s težavami do III. težavnostne stopnje (lestvica UIAA). Na mestu, imenovanem tudi Pleče, sva zgrešila pravo smer in nadaljevala proti vrhu, zahodno od prave linije. Približno 200m pod vrhom je svet nad nama začel postajat iz metra v meter težavnejši in zadnja 2 raztežaja sva plezala precej težji teren, kot je III. stopnja. Iz krušljive navpičnice sva izplezala na varno mesto, na nekakšen pomol sredi stene. Tam nama je bilo že jasno, da nisva v pravi smeri, vedela sva, da se ta nahaja nekje vzhodno od naju, a nisva vedela točno kje. Teren nad nama je na pogled izgledal še težavnejši, kot tisti, ki sva ga ravnokar preplezala, prav tako nisva videla možnosti varne vrnitve pod steno. S seboj sva sicer imela opremo za samoreševanje, s katero bi lahko naredila vsaj 10 spustov ob vrvi, a glede na karakteristike stene, v kateri sva se nahajala 350 višinskih metrov visoko, to ne bi zadostovalo. Za morebiten bivak v steni sva bila sicer dobro pripravljena (hrana, pijača, gore-tex jakni, 2 aluminijasti foliji, …), prav tako bi nama bilo vreme naklonjeno, a sva ocenila, da bi se naslednje jutro še vedno nahajala na istem mestu, iz katerega sama nisva bila sposobna najti kolikor toliko varnega izhoda. Po tehtnem premisleku sva, v skladu z vsemi priporočili, ki jih vsakodnevno po medijih posreduje GRS, sprejela odločitev, da pokličeva RCO in zaprosiva za pomoč GRS.
GRS Jezersko je organizirala reševalno akcijo in s pomočjo helikopterja SV so naju v dobri uri rešili iz stene in odložili na varnem pred Češko kočo, za kar se vsem sodelujočim v akciji ponovno iskreno zahvaljujeva.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami vsem državljanom Slovenije zagotavlja pravico do pomoči, ko zaidejo v situacijo, ko je ogroženo njihovo zdravje ali življenje. Omenjeni zakon in Doktrina zaščite reševanja in pomoči zagotavljata državljanom reševanje brezplačno – stroški so kriti iz proračuna, razen kadar oseba namenoma ali iz velike malomarnosti povzroči ogroženost oziroma stanje, zaradi katerega je bilo potrebno reševanje. Le v tem primeru država lahko zahteva povrnitev stroškov reševanja.
Z vso odgovornostjo ugotavljava, da do situacije, v kateri sva se znašla, nikakor ni prišlo zaradi najine velike malomarnosti (o namenu bi bilo smešno razpravljati), zaradi česar tudi meniva, da nisva dolžna plačati računa. Podala sva se v smer, za katero sva bila usposobljena in sva v preteklosti že preplezala več smeri tovrstne težavnosti, za smer sva bila dobro (pravilno) opremljena z vso tehnično opremo, ki se za takšno smer potrebuje (glavna vrv, pas, čelada, vponke, pomožne vrvice, klini, kladivo, …) in sva to opremo tudi znala uporabljati, poleg tega sva imela v nahrbtnikih tudi dovolj hrane, pijače in oblačil za primer, da se znajdeva v zagati, saj sva oba med drugim tudi vodnika PZS in tovrstno opremo vedno nosiva s seboj. Tako sva tudi vodji intervencije, g. Drejcu Karničarju z GRS Jezersko, ko je le ta po telefonu omenil možnost, da bova morala noč preživeti v steni, poudarila, da to za naju ne predstavlja problema, saj sva se nahajala na varnem mestu in primerno opremljena za to. Nenazadnje sva za plezanje izbrala lep poleten dan, čeprav je bila megla, ki se je za kakšno uro navlekla na steno vsekakor pomemben dejavnik, da sva zašla s prave smeri.
Zavedava se, da vsako tovrstno reševanje pomeni določen strošek, ki ga mora nekdo tudi plačati. Prav tako se zavedava, da zavarovanje za primer reševanja gornikov, ko le ti niso poškodovani (ali mrtvi) v Sloveniji ni primerno urejeno, saj se za ta primer v naši državi ni mogoče primerno zavarovati. Hkrati pa meniva, da to ni najina odgovornost in da za to midva nisva dolžna polagati računov. Nenazadnje sva oba dolgoletna člana PZS, kjer sva v določenih primerih (poškodovana, aktivnosti v tujih gorstvih) tudi zavarovana za najine aktivnosti v gorah.
Ker je edina pravna podlaga za izstavitev računa nama kot reševancema, da se nama je očitala huda malomarnost, terjava k računu dodatna pojasnila:
• Kdo je v najinem primeru presojal o hudi malomarnosti (funkcija, strokovne kompetence, …)?
• Na podlagi katerih (kakšnih) kriterijev je presojal o tem in kje so ti kriteriji opredeljeni?
V upanju, da se bo najin ugovor presojal korektno, kar pomeni, da se bodo dejansko ugotavljale in presojale okoliščine dotične reševalne akcije, Vas lepo pozdravljava.
Bojan Ambrožič
Domen Zupan
Poslano (20. 10. 2010) v vednost:
• Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
• Gorska reševalna zveza Slovenije
• Planinska zveza Slovenije