Vladimir Habjan: Po uvodnem pozdravu predsednika PZS so se delegati – iz vsake postaje so bili štirje – lotili dela. Dnevni red je bil bogat
Zbor gorskih reševalcev
V ponedeljek, 22. marca, je bil v Izobraževalnem centru Poljče Zbor gorskih reševalcev Slovenije. Zboru se je kmalu po začetku pridružil poveljnik CZ R Slovenije Miran Bogataj, prisoten pa je bil tudi častni načelnik GRS S Albin Vengust.
Po uvodnem pozdravu predsednika PZS so se delegati – iz vsake postaje so bili štirje – lotili dela. Dnevni red je bil bogat, kar 14 točk, ki pa so jih takoj na začetku z dodatnimi predlogi še povečali. Začetek je bil slovesen, saj so podeljevali priznanja. Častni znak GRS S in Listino za 25 let nepretrganega dela so prejeli: Pavel Odar (Bohinj), Miran Tarkuš (Maribor), Matija Perko, Marjan Štamcar (Tržič), Matjaž Ravnikar, Dušan Podbevšek, Miro Šuštaršič, Janez Šuštaršič, Miro Štebe, Milan Gladek (Kamnik), Marjan Emeršič, Jože Poljanšek, Rajko Robnik, Zdenko Žagar (Prevalje), Alojz Novak (Jesenice), Marko Benedejčič, Zoran Kocič, Ivan Rejc, Marko Dakskobler, Bogomir Humar, Andrej Kenda in Iztok Koren (Tolmin). Naziv Zaslužni inštruktor GRS S : Anton Kralj (Tržič), Tone Sazonov – Tonač, Roman Robas (Ljubljana), Stane Rotar, Tone Langerholc, Franc Zupanc (Kranj), Anton Mlekuž (Bovec), Franc Lakota (Mojstrana), Jože Rožič (Mojstrana), Janez Kosec (Kamnik), Oto Čegovnik, Ivan Plešnik (Prevalje), Herman Borovnik (Tolmin), Dušan Kukovec, Marjan Prelog, Silvester Jošt, Dušan Glažar (Celje), Jože Peljhan, Peter Ježek (Radovljica) in Jože Žvokelj (Jezersko). Naziv Zaslužni član GRS S za 35 let nepretrganega dela: Janez Kosec, France Malešič (Kamnik), Janez Gorjanc, Karel Mostner, Ivan Plešnik (Prevalje), Miro Zakrajšek, Borut Razinger, Primož Polajnar in Vladimir Hlede (Jesenice). Naziv Častni načelnik postaje Maribor pa je prejel Rajko Rojs. In priznanja Civilne zaščite Franc Berlec (Kamnik), Toni Smolej (Radovljica), Rajko Robnik (Prevalje, bron) in Albin Šter (Kranj, srebro).
 | |  |
Sledilo je poročilo o delu GRS S v obdobju 2002-4 načelnika Tonija Smoleja.
Z minuto molka so se reševalci poklonili v tem času umrlim reševalcem, med katerimi je bil tudi Martin Čufar, ponesrečen na reševalni akciji pod Konjskim prevalom. Delo GRS S je bilo bogato (predstavljeno je tudi v lični brošuri): od samega reševanja do nakupov vozil za osem postaj, žalnih slovesnosti na Okrešlju, udeležbi na mnogih prireditvah, vajah idr. tako doma kot v tujini, praznovanja 90 - letnice GRS S, novinarskih konferencah, anketiranju obiskovalcev gora in odprtja svojega TR (v sodelovanju s PZS) in selitve sedeža GRS v Kranj, če naštejemo samo nekatere.
Poročil podkomisij (letalsko reševanje, zveze, oprema, informatika in analize, za reševanje izpod plazov, medicina, vzgoja in tehnika reševanja) načelniki niso brali. Sledilo je finančno poročilo, poročilo disciplinskega razsodišča, nadzornega odbora, Ustanove Sklad Okrešelj in NO Ustanove.
Razprava je bila skupna za vsa poročila. Filip Bence (Tržič) je podal predlog, naj GRS S vsakega reševalca, ki se na reševalni akciji smrtno ponesreči, predlaga za najvišje državno priznanje; zbor je odločil, da se jih predlaga za najvišje priznanje v okviru GRS S. Skrbi nekaterih, da so se napake pri reševalni akciji pod Konjskim prevalom leta 2003 »pometle pod preprogo«, je načelnik Smolej odločno zanikal. Nekaj nepravilnosti pri poslovanju je ugotovil NO, ki pa bodo – po zagotovilu predsednika NO – v prihodnje zagotovo odpravljene. Poročilo načelnika je bilo dopolnjeno še z nekaterimi podatki, ki so jih ugotovili v razpravi.
Sledila je obravnava dopolnil Pravilnika GRS S. V razpravi so ugotovili, da je sedanji pravilnik napisan na osnovah predvojnega, ves čas so ga samo širili, ne pa vsebinsko prilagajali, vendar »posodabljanje ne zaleže več« – treba ga je napisati na novo. Do naslednjega zbora bo pripravljen čistopis.
Največ časa je vzela točka dnevnega reda Informacija o statusu GRS S, ki pa je bila na začetku preoblikovana v Obravnava statusa GRS S. Uvodno predstavitev je imel namestnik načelnika Dani Kopušar, ki je predstavil gradivo, ki ga je pripravila Komisija za pripravo predloga organiziranosti statusa GRS S in je bilo obravnavno v vseh 17 postajah GRS S. Komisija je svojo nalogo opredelila kot Organiziranost GRS kot pravnega subjekta znotraj PZS. Urejanja statusa GRS sega v že leto 1998, ko je bil zbor reševalcev v Žalcu. Takrat so namreč ugotovili, da je GRS prerasla okvir PZS, zaradi česar bi bilo potrebno narediti neko drugo povezavo, ki bi urejala status GRS. V odgovorih na iskana mnenja PZS je bilo izraženo stališče, da GRS ostaja kot del PZS. Enako je stališče tudi večine članov GRS, predlagajo samo, da se v okviru PZS organizira tako, da bo notranja organiziranost GRS racionalnejša, bolj operativna in bo sledila uspešnemu delu na reševalnemu področju. Posebno se neorganiziranost vidi na knjigovodskem spremljanju materiala (oprema). Vzporedno s tem se je vse bolj zaostrovala problematika finančnih sredstev na skupnem računu. Vodstvo GRS je na to reagiralo leta 2002 s predlogom Izhodišča za oblikovanje modela samostojnega finančnega poslovanja v okviru PZS. Od sedem predlaganih ukrepov je bilo doseženo samo odprtje posebnega TR za GRS. Komisija je opravila razgovor s predsednikom PZS, mu predstavila razmišljanja v GRS vendar soglasje še ni bilo doseženo.
|  |  |
Razprava je bila dolga, zavzeta in mestoma tudi precej čustvena, v njej pa ni bilo nobenega govora o vsem tistem, kar se je zadnje čase precej pisalo v dnevnem časopisju – o profesionalizaciji GRS in o izločitvi iz Planinske zveze Slovenije. Največ razpravljavcev je bilo iz petih postaj, ki so se že oblikovale kot samostojen subjekt. Ta tema – organiziranje postaj – ni bila sporna, saj je splošno mnenje, da se postaja lahko organizira tako, kot je zanjo v določenem okolju najbolj smiselno. V razpravi je sodeloval tudi Miran Bogataj, ki je povedal, da reorganizacija GRS S ni sporna, mora pa GRS S ostati enotna strokovna služba, ki je organizirana čim bolj racionalno. V razpravi je bila dana in sprejeta tudi pobuda, da se začne postopke za sprejetje
Zakona o GRS.
Po zaključku razprave je bilo glasovanje. Večina reševalcev je odločila, da sedanje stanje ni zadovoljivo in da se začne z urejanjem samostojnega statusa GRS S, ki pa bo v tesni povezavi s PZS.
Zadnja vsebinska točka je bil Program GRS S, ki ga je predstavil načelnik, zbor pa ga je z nekaterimi dopolnitvami sprejel.
Naj končamo z mnenjem enega najizkušenejših načelnikov, ki je med odmorom dejal, da bi se moral zbor reševalcev bolj ukvarjati s samim reševanjem in problemi v zvezi s tem, manj pa s statusnimi in t.i. administrativnimi zadevami.
Morda pa bo po reorganiziranju potem res tako.
Besedilo in fotografije
Vladimir Habjan