Jutro (30. marec 1941) dLib/L-G:
Društvo je kljub težkim časom tudi lani opravilo hvalevredno delo za razmah turizma pri nas
Ljubljana, 29. marec 1941
V dvorani Delavske zbornice je bil snoči občni zbor osrednjega Slovenskega planinskega društva, ki so se ga udeležili tudi odlični predstavniki naše oblasti, med njimi zastopnik divizionarja general Lukič. Zborovanje je vodil predsednik dr. Josip Pretnar, ki je v otvoritvenih besedah izrazil globoke vdanost in zvestobo slovenskih planincev mlademu vladarju, Nj. Vel. kralju Petru II., ki je v teh težkih in preresnih časih vzel krmilo naše države v svoje mlade, a krepke roke. V tem trenutku so planinci, ki tako ljubijo svojo domovino in so pripravljeni zanjo vse žrtvovati med prvimi, ki sledijo pozivu mladega kralja, da podpremo prestol in da z vero v bog« izpolnimo svojo dolžnost do kralja in domovine. — Med burnim odobravanjem sta bili sprejeti pozdravni brzojavki predsedniku kraljevske vlade generalu Simoviču in ministru za telesno vzgojo naroda, generalu Iliču.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik v naglih obrisih očrtal delo, ki ga je SPD izvršilo v zadnjih desetih letih, odkar je začela nastopati mlada generacija planincev, ki je pričele iskati v svojem udejstvovanju nova pota. Zlasti je sprejela v svoj program reorganizacijo društva, preureditev njegovih pravil, smotrno preureditev gospodarstva, gradbe in oskrbe planinskih koč in domov, pospeševanje strme in zimske alpinistike, prirejanje alpinističnih ekskurzij doma in v inozemstvu, poglobitev kulturno-znanstvenega delovanja, vzgojo naše planinske mladine, izpolnitev reševalne službe in planinskega vodništva itd. V vseh teh stremljenjih je društvo doseglo spoštovanja vredne uspehe. Danes znašajo imobiliarni dolgovi SPD okrog poldrugega milijona din, vrednost premoženja v nepremičninah pa se je dvignila v tem času za 3 do 4 milijone din. Društvo je iniciativne sodelovalo v Asociaciji slovenskih planinskih društev, dokler je obstojala, posebno uspešno pa je bilo njegovo udejstvovanje v Mednarodni uniji kjer se v ožjem izvršnem odboru nahaja kot delegat slovanskih držav član osrednjega društva SPD. — Čakajo nas težki časi, je ob zaključku rekel predsednik. Ostanimo strnjeni v skromnem in tihem delu, podpirajmo se med seboj z dobro voljo, kritično besedo in nasvetoma. Na ta način bo društvo prestalo tudi vse preizkušnje, ki bi utegnile nastopiti, in bo v urejenih razmerah nadaljevalo uspešno delo — pot naprej in navzgor.
Podrobno delovno poročilo je podal tajnik dr. Arnošt Brilej. Lani je društvo štelo 3630 rednih članov, akademska skupina 1007 članov, mladinski odsek pa 1308, tako da je bilo vseh društvenih pripadnikov 5945 — za 750 več kakor predlanskim. Da poživi obisk naših postojank, je društvo priredilo več izletov, ki so prav lepo uspeli. Tajnik se je spominjal žrtev, ki so jih lani zahtevale naše gore in med katerimi sta bila tudi odlični plezalec dr. Jule Gabrovšek in ravnatelj tobačne tovarne Franc Golob. Izdatke za vzdrževanje zgradb je moralo društvo prilagoditi znatno zmanjšanim dohodkom, tako da je bilo za vse koče lani porabljeno samo 20.294 din. Delo v markacijskem odseku se je v splošnem omejilo na popravilo obstoječih markacij in orientacijskih naprav. Literarnoznanstveni odsek je imel največ skrbi z gmotnim ravnotežjem »Planinskega vestnika«, obenem pa je stvarno razmotrival možnost proslave 50-ietnice društva v letu 1943. Prav tako je sklenil dati pobudo za planinsko razstavo slik in fotografij ter po možnosti otvoritev planinskega muzeja, ki bo zanj dala mestna občina na razpolago prostore v zapadnem traktu Gradu. Ker se je izdaja Mlakarjevih Izbranih spisov končala z izrednim uspehom, so zdaj na vrsti Izbrani spisi dr. Mihe Potočnika, s katerim je dogovor že sklenjen. Društvo je izdalo tudi 3 zvezek albuma »Iz naših gora«, ki ga je članstvo skoraj pokupilo že v prednaročilu, kar nam priča o priljubljenosti publikacije.
Iz poročila gospodarja Josipa Cesarja povzemamo, da je imelo društvo lani 21,098.688 din prometa. Glavni dohodek je dala oskrba koč v znesku 344.136 din. Skupno so dohodki iz oskrbe padli za 27 odstotkov, a najbolj občutno v »Zlatorogu« in na triglavskih postojankah s Komno, kjer je zaradi neugodnih snežnih razmer spomladi 1940 trpel obisk, medtem ko so postojanke Kamniških planin ohranile svoje dohodke. Po vpisnih knjigah je skupni obisk koč lani znašal 23.865 turistov (za 2087 manj ko predlanskim) — Zborovalci so soglasno odobrili proračun za novo poslovno dobo, nato pa je inšpektor Wester v imenu članstva izrekel odboru toplo zahvalo za uspešno opravljeno dela.