Slovenske novice, 22.03.2004 – Mirko Kunšič: Z analizo ponesrečenih jadralnih padalcev na Tolminskem, poškodbe s strelo in analizo teh nesreč v Sloveniji …
Zdravniki GRS širijo znanja
Bled, 21. marca - Že dvanajstič so se zbrali zdravniki, gorski reševalci na strokovnem srečanju. V spomin na kolega Tomaža Ažmana so letos predstavili v prvem delu, v petek popoldne, analizo ponesrečenih jadralnih padalcev na Tolminskem, poškodbe s strelo in analizo teh nesreč v Sloveniji.
V soboto so govorili o kontaminaciji prehrambenih dodatkov, spremembah presnove na višini, prehranskih dodatkih. V pogovoru okrogle mize so načeli temo, ali je v alpinizmu prisoten doping.
Z napotki in praktičnimi primeri so se zdravniki seznanili tudi z lajšanji bolečin na terenu.
V petek je zdravnik, dr. Bogomir Humar iz postaje GRS Tolmin, predstavil analizo dela tolminskih reševalcev, ki jo je sooblikoval tudi Žarko Trušnovec, načelnik postaje GRS.
Na Tolminskem, z več kot 20 vzletišči so reševalci od leta 1996 do lani bili v 192 reševanjih, od tega jih je bilo 30,2 odstotka ali 58 padalskih. Samo lani 18, kar je preseglo že 46 odstotkov reševanj. Največ nesreč je bilo julija in avgusta.
Kot je dejal Humar sta v tem obdobju umrla dva pilota jadralnih padal. Eden pri strmoglavljenju, drugi pa se je po zasilnem pristanku vračal v dolino, zdrsnil in se ubil. 25 so jih pripeljali do bolnišnic hudo, 3 pa laže ranjene. 29 jih je bilo, ob zasilnih pristankih na drevesa nepoškodovanih.
Najpogostejši so zlomi, velik del tudi poškodb hrbtenice, od nategov, zvinov, udarnin do zlomov. »Zdravniki se najbolj bojimo nestabilnih zlomov, kjer lahko pride do nevroloških okvar. Večino reševanj nam pomagajo opraviti s prevozi ponesrečenih piloti helikopterjev. Vsako bolečino v vratu ali hrbtu obravnavajmo kot poškodbo hrbtenice,« je med drugim dejal zdravnik Bogomir Humar.
Njegov kolega dr. Peter Najdenov, ki se je po lanskem reševanju dveh Slovakov, ki ju je zadela strela, ko sta se vračala na Vršič, lotil »dosjeja«; strela je po tujih in domačih virih povzel, da strele letno poskrbijo za več kot tisoč (!) nesreč po vsem svetu.
Smrtnost je do 32 odstotna. Njegov prispevek sta nadgradila mladi zdravnik, dr. Primož Trunk in njegov starejši kolega, dr. France Malešič, vztrajni zbiralec zgodovine reševanj in smrtnih nesreč v gorah. V obdobju od prve svetovne vojne do 1945 je v 1210 nesrečah umrlo 2340 ljudi. Nekaj manj kot tri odstotke ali 53 jih je umrlo zaradi strel. Najstarejši zapis sega v leto 1572, ko je strela na Starem gradu nad Kamnikom ubila Elizabeto Thurn, graščakovo hči. Najmnožičnejši pokol pa je strela povzročila 7. avgusta 1741 leta, ko je pri cerkvi Sv. Donata na Donački gori ubila 59 romarjev in jih še veliko ranila.
Malešič ima zbrane podatke tudi za obdobje 1951 do leta 2000, ko je v gorah umrlo 838 ljudi, od tega 20 zaradi strel. Največ, deset mrtvih, je bilo v šestih nesrečah na Triglavu. Tudi na ostalih vrhovih o bile strele usodne za planince.
GRS želi z analizami prispevati k osveščanju vse številčnejših obiskovalcev gora, ki lahko v primeru strel naredijo največ sami. Tudi tako, da so zgodaj popoldne že na varnem, ko se v gorah poleti razdivjajo nevihte z nepredvidljivimi in muhastimi strelami.
Mirko Kunšič