Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Združil je ljubezen do glasbe in planin

Delo, 15.10.04 – Roman Leskovic: Tine Mihelič, 1941-2004

Združil je ljubezen do glasbe in planin


Medtem ko smo vadili Beethovnov violinski koncert, je prišla do nas novica, ki smo jo vsi že nekaj dni s strahom pričakovali. Naš violinist Tine je za vedno zaspal nekje v Zlatorogovem kraljestvu pod Triglavom. In nenadoma je Beethovnov koncert, ki ga je imel Tine Mihelič najrajši izmed violinskih koncertov, postal rekviem za prijateljem, ki je bil eden najbolj priljubljenih članov orkestra Slovenske filharmonije.

Filharmoničnemu orkestru se je pridružil kot triindvajsetletni mladenič leta 1964, po diplomi na Akademiji za glasbo pri profesorju Karlu Ruplu. Diplomiral je ravno z igranjem Beethovnovega violinskega koncerta. Tine je imel redko srečo, da je na svoji življenjski poti združil ljubezen do glasbe in ljubezen do planin v čudovito simfonijo. Čeprav se je zdelo, da je največji delež življenja posvetil alpinizmu in pisanju izvrstne planinske literature, je bil tudi odličen glasbenik, ki je imel izredno rad glasbo in bil z vsem srcem zapisan orkestru SF. Ko je kot alpinist poleti odhajal v južnoameriške Ande, na »bele vrhove zelene celine«, kot je naslov njegovi čudoviti potopisni knjigi, se je večkrat pošalil, da bo na vrhu zasneženega vrha zažvižgal značilen melodičen belokranjski glasbeni motiv iz simfonične pesnitve Bela krajina Marjana Kozine, ki je ena največkrat izvajanih in priljubljenih skladb iz opusa domačih glasbenih ustvarjalcev.

Tine je imel ogromno prijateljev med kolegi v orkestru slovenskih filharmonikov. Njegov prijazen nasvet, šala ali pa samo skrivnostni nasmeh je veljal tako starejšim kolegom kot tudi mladim glasbenikom, ki so prihajali v orkester in spoznavali skrivnosti orkestralne igre. Planinski navdušenci iz orkestra se bomo spominjali, kako nam je Tine ob ponedeljkih zjutraj z žarečimi očmi pripovedoval o plezariji ali skrivnih planinskih poteh, kamor se je odpravljal ob koncu tedna. Nekateri najbolj navdušeni planinci iz orkestra nikoli ne bomo pozabili čudovitih brezpotij, ki nam jih je odkrival na samotnih planinskih potepanjih. Opus Tinetovih planinskih poti je bil prav tako velik, kot je velik opus baročnega mojstra Johanna Sebastiana Bacha, ki ga je imel Tine tudi izredno rad.

Ker se je po več kot devetintridesetih letih nepretrganega dela v orkestru SF v naslednjem letu nameraval upokojiti, se je v zadnjih mesecih rad pošalil, češ, to simfonijo pa nocoj zadnjič igram skupaj z vami na koncertu. Tine, tvoja zadnja simfonija je veliko prezgodaj izzvenela nekje na gorskih travnikih pod Pihavcem v bližini Triglava!

Roman Leskovic

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27691

Informacije

Informacije