Delo - Aleksander Brudar: ... na poti v Tamar jima je vzela sina
Kolesarska nesreča Družina 16-letnega Žiga Maruclja od kranjskogorske občine in smučarske zveze zahteva skoraj 88 tisoč evrov odškodnine
Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka pravda zaradi nesreče izpred petih let, ko se je 16-letni Žiga Marucelj med vožnjo s kolesom iz Tamarja proti Planici zaletel v odprto zapornico. Zaradi hudih poškodb je šest ur pozneje umrl v ljubljanskem kliničnem centru.
Njegov oče Bojan in brat Anže od občine Kranjska Gora kot lastnice in Smučarske zveze Slovenije kot upravljavca zahtevata 87.854 evrov odškodnine. Kakor je pred sodnikom povedal oče nesrečnega mladeniča, so 27. julija 2008 začenjali letni dopust in po nevihtni noči so kolebali, kam naj se podajo tisto nedeljo na izlet. Odločili so se, da bodo od apartmaja v Kranjski Gori odkolesarili v Tamar. Ko so prišli do Planice in se po makadamski poti odpravili naprej proti Tamarju, si ob vožnji mimo tamkajšnje zapornice niti predstavljali niso, da bo na tem mestu družino doletela tragedija.
»V Tamarju smo naročili pijačo in nekaj pojedli ter se odpravili k slapu. Tam smo uživali v naravi in soncu,« je povedal oče Bojan. Okoli druge ure popoldne so sklenili, da se vrnejo v Kranjsko Goro. Med kolesarjenjem proti Planici je na kolesu mame Barbare počila pnevmatika. Z možem in sinovoma se je dogovorila, naj pot nadaljujejo sami, počakala jih bo, da pridejo do nje z avtomobilom. Medtem sta se Žiga in njegov brat Anže odpeljala proti Planici, kjer naj bi počakala na očeta. Ko je ta čez nekaj minut pripeljal za njima, je pri zapornici uzrl grozljiv prizor. »Zagledal sem, kako sin leži na tleh,« je pripovedoval na obravnavi in dodal, da je videl, kako hudo je poškodovan njegov 16-letni sin, in da je zelo težko dihal. Žiga se je zaletel v zapornico, ki je bila odprta tako, da je štrlela iz grmovja. »To je bila zelena cev, na koncu odžagana. Odprta je bila proti smeri vožnje in je gledala na cesto iz zelenja.« Žigov trk z zapornico je takrat videl tudi neki nemški turist in bil, kot je povedal Bojan, zgrožen, da na kraj nesreče toliko časa ni prišla prva pomoč.
»Rampa je ven štrlela kot sulica«
»Do mene je stopil nemško govoreči gospod. Takrat se zaradi šoka še v slovenščini nisem mogla pogovarjati, kaj šele po nemško. Ampak razumela sem vse. Žal ga policija ni nič spraševala, samo mene in moža,« se je med obravnavo spominjala Barbara in ogorčeno poudarila: »Ne bi rada, da se stvar pomete pod preprogo in da se zaključi s tem, da si je bil Žiga sam kriv za nesrečo zaradi domnevno prehitre vožnje. Toda on ni bil divjak.« Meni namreč, da bi moral nekdo odgovarjati za to, da je bila zapornica, ki je »ven štrlela kot sulica«, tam tako postavljena in se ni odpirala tako, da ne bi ogrožala mimoidočih. »Če se ne bi zapirala v smeri vožnje, bi lahko bila zadeva drugačna,« je še dodala in opozorila, da tam ni bilo niti enega prometnega znaka, ki bi opozarjal na zapornico.
Razočarana pa je tudi nad ravnanjem policije, kajti kot je povedala, policista kraja nesreče nista zavarovala, »zato ne moreta soditi o hitrosti«, saj nista opravila nobenih meritev. Policija je takrat ugotovila, da se je nesreča zgodila zaradi neprilagojene hitrosti kolesarja.
Da je bila zapornica, ko je bila odprta, takrat res nevarna in da jo je bilo v poletnih mesecih težko opaziti, sta potrdila tudi Bogdan Oman in Boštjan Lipovec, ki sta takrat pobirala parkirnino v bližini zapornice in hkrati izvajala nadzor nad njo. »Po mojem mnenju ni bila pravilno montirana. Tudi smer odpiranja ni bila v redu,« je povedal upokojeni Oman, trenutno brezposeln. Lipovec pa je dodal, da je bila, ko je bila odprta, tudi zelo slabo vidna. »Odprta je bila proti Tamarju, bila je zelene barve, v bližini pa je raslo zeleno grmovje,« je poudarila priča.
Svetniki kazensko ovadili neznanega storilca
Oba sta sicer povedala, da je bila zapornica odprta čez noč in med dvanajsto in drugo uro popoldne, sama pa sta jo zapirala okoli osme ure zjutraj in ob dveh popoldne. Vsi so vedeli, da jo lahko odpre skoraj vsak, saj je bilo zelo lahko narediti nadomestni ključ. Lipovec je dejal še, da so ključ med drugim imeli lastniki tamkajšnjih zemljišč, policisti in tudi župnik. Zato predvideva, da je zapornico, ki bi po pravilih takrat morala biti zaprta, odprto pustil ravno župnik. »V nedeljo je bila v Tamarju ob 14.30 maša. Najprej je prišel župnik, verjetno je on odprl rampo, da bi lahko domačini prišli na mašo, in najbrž je pustil odprto,« je razložil Lipovec.
Zapornico so kmalu po nesreči umaknili. Nekdanji kranjskogorski svetnik Andrej Žemva, ki je dosegel, da je občinski svet razveljavil odlok, na podlagi katerega je bila zapornica postavljena, je kot priča dejal, da je policija pri preiskovanju dogodka storila več napak in da ga je zelo slabo raziskala.
Tako je prepričal še dva svetnika, da so proti neznanemu storilcu vložili kazensko ovadbo, ki pa jo je, kot smo izvedeli, kranjsko tožilstvo zavrglo. Poleg tega, kot je še povedal Žemva, zapornica tudi ni ustrezala pravilom, ki veljajo za kategorizirane javne občinske poti.
Kmalu po nesrečnem dogodku so zapornico na občinski cesti v Tamar odstranili, ostale so sveče v spomin na Žigo.
Aleksander Brudar
Foto Blaž Račič