Franci Savenc 12.02.2010 06:29 830 0

Zimske vragolije

Tomaž Jakofčič: Ali se res dogaja globalno segrevanje ne vem, vidim pa, da imamo letos prav lepo zimo.

Celotna objava na Tomaž Jakofčič >>>

/.../ Kje je vzrok za topli val z zelo visoko snežno mejo tudi ne vem a le temu se imamo zahvaliti za spektakularne ledne razmere v naših gorah. Kaj takega se ni zgodilo že od leta 1981. Verjetno pa tudi takratna zima, ki je postregla z nekaj norimi zimskimi vzponi, ni tako dobro prekrila stene s trdim snegom in ledom. Vseeno na svojem prvem zimskem vzponu letos nisem imel od teh razmer nič.
V Zagorčevi smeri (M6) v Raduhi ni zaškripalo niti za hip. Več kot 30 cm pršiča na vsaki polici nama je s Puhijem popestrilo dan in po šestih urah, sva se v mraku na vrhu samo 120 metrov visoke smeri počutila zelo zadovoljna. Zato pa sem čez tri dni, 20. januarja, dobil dozo plezanja po stiroporu. Z Markom sva sumila, da je ob znanih razmerah v Vzhodni smeri v Mali Rinki tudi v Igličevi v redu. In res, na vstopu sva se znašla le kako minuto pred ostalimi tremi navezami tega dne. Od njih sva tudi izvedela, da so lokalci smer preplezali prvič prejšnji dan. ...

/.../ Prav družabna je tale zima, več ljudi se da srečati v hirbih kot poleti. Ne vem, če je kdaj poleti devet ljudi v Igličevi.

/.../ Začela sva po Jesihovi in po strmem delu, namesto, da bi nadaljevala po položnem srednjm delu, zavila v ozek žleb, ki sva ga opazila na desni. Pojma nisva imela kako se bo izšlo, a se je. Za vsakim vogalom so se nama odpirala nova pobočja in žlebovi. le na vrhu se je grapa zaprla v strmo zajedo.Izgledalo je, da je zasuta s pršičem a v resnici je bil to le odličen, beli led. Čudovit raztežaj (M5+), ki naju je pripeljal na sončni rob stene. Ni bilo trepetanja in hudega napenjanja mišic a vseeno zelo lepa tura. Kasneje sem raziskal in ugotovil, da sva plezala kombinacijo dveh variant Jesihove; Čop – Tominšek in Čez lopo. ...

08.02.2010