Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Živalstvo naših gora

Iz časa/Jutro (1934): Ljubljana. 3. marca 1934

Predavateljski odsek SPD je snoči privabil v dvorano Delavske zbornice veliko število občinstva k zanimivemu večeru: pisatelj in urednik »Lovca« Vladimir Kapus je govoril o naši gorski favni. Predsednik dr. Tuma je v imenu odseka na kratko predstavil predavatelja občinstvu in izrekel nekaj toplih besed o bogatih lepotah favne in cvetja v gorah, ki pa površnim, samo na višine in razglede usmerjenim planincem po navadi ostanejo zakrite.

Urednik Kapus je verno pozorne poslušalce uvedel v neznan, čudovit svet. Ob dolgi vrsti skiopičnih posnetkov iz planin, ob preprosti, nazorni besedi predavatelja, ki zna kot star planinski lovec prav živo podajati tudi klice gorskih ptic — umetnost, brez katere si ne moremo predstavljati dobrega, uspešnega gorskega lovca — je šla mimo nas podoba življenja in narave, kakor se kažeta na stežaj odprtim lovčevim očem.

Že v predpomladnih mesecih oživljajo gorske prelaze jate ptic-selivk, ki se vračajo s toplega juga in za katerimi krožijo tudi mnoge ujede, predvsem sokol-selec, ki je na sledi za plenom. V marcu se vračajo kukavice, slavčki, prepelice itd. Zatem je predavatelj živo opisal največjega in naj imenitnejšega pevca naših gozdov in njegovega soseda ruševca. Ob tej priliki je na glasil lep razvoj našega lovstva, ki ne hodi plenit in ropat v gorsko kraljestvo, temveč mu je predvsem do estetskih doživetij sredi božje narave. Lovec, ki je ustrelil divjega petelina ali ruševca si v znak zmage zatakne za klobuk šopek jegliča ali pa narcis, kakor je navada na Golici in na Rožci, kjer je lov najlepši.

Ko nam je g. Kapus opisal še celo vrsto drugih planinskih ptic, skalne jerebice, zimske putke belke itd., nam je predstavil še orla, tega kralja planin, ki v zadnjem času pri nas postaja precej redka žival, znanih pa je še nekaj njegovih gnezd v Vratih nad Peričnikom, nad Savico, v Komarči in v Kokri. Še večji od njega je plešec, ki pa le poredkem zaide k nam. Poleg jastreba pa zlasti črni krokarji ali gavrani, gorske kavke in gorske vrane oživljajo naše skalnate vrhove in prepade. Z intimnim razumevanjem je predavatelj predočil svojim poslušalcem tudi pisano življenje raznih žuželk, metuljev in čričkov v gorah. Ko je navajal, da živi modras pri nas do višine 800 m, je obenem poudarjal, da kače v splošnem niso tako nevarne. kakor se običajno misli, in se le poredkem pripeti, da bi kača človeka napadla.

Najlepši del svojih izvajanj je predavatelj posvetil gamsom, ki žive pri nas v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških planinah. Medtem, ko je bilo njih število pred desetletji zelo nizko, se je v zadnjih časih njih rod spet precej razmnožil. Z ljubeznijo pravega planinskega lovca je predavatelj opisal življenje te plemenite gorske živali, borbe samcev itd. Med drugim je pripovedoval, da so nepremišljeni smučarji lansko zimo pregnali gamse iz Zgornje Krme. Ko so mladiči bežali čez stene, jih je mnogo zgrmelo v prepad in so spomladi našli pod plazovi 105 ubitih kozličkov. Na koncu je predavatelj opisal življenje kozorogov v lovišču barona Borna. Hvaležni poslušalci so ga nagradili s prav toplim aplavzom.

Jutro, 4. marec 1934

 

04.03.1934


dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 25079

Informacije

Informacije