Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1437 0

Zlati cepin postal spet slovenski

Delo – Tomaž Jakofčič: Alpinizem: Marko Prezelj in Boris Lorenčič na alpinističnem prestolu

Delo, ponedeljek, 19. februarja 2007
ŠPORT, stran 18

Alpinizem: Marko Prezelj in Boris Lorenčič na alpinističnem prestolu

Zlati cepin postal spet slovenski


V Grenoblu so razglasili dobitnika najpomembnejše alpinistične nagrade leta zlati cepin 2006. Prejela sta ga Slovenca Marko Prezelj in Boris Lorenčič za vzpon v severnem razu Čomolharija v Himalaji. Slovensko zmagoslavje je zaokrožil Pavle Kozjek z nagrado občinstva.

Alpinistično nagrado zlati cepin je leta 1991 ustanovila francoska gorniška organizacija. Že takoj na začetku je razglasitev presenetila domače, francoske alpiniste. Ob vseh favoritih sta nagrado prejela alpinista z njim neznanimi in težko izgovorljivimi imeni – Slovenca Andrej Štremfelj in Marko Prezelj za vzpon po južnem razu osemtisočaka Kančendzenge, ki s svojo kakovostjo brezčasno kaže ideal alpinizma. Slovenci smo v tej maniri prejeli nagrado tudi leta 1995. Vanja Furlan in Tomaž Humar sta tistega leta opravila odličen vzpon v novi smeri severne stene Ama Dablama (6822 m). Zlati cepin je v teh letih dejansko postal najpomembnejša alpinistična nagrada, ki je povzdigovala in poudarjala zares najboljše dosežke. Žal se je v naslednjih letih obrnilo drugače. Zamenjale so se vodstvene strukture in prišlo je do nekaj napak, ki so omajale ugled nagrade. Najbolj očitna in največja napaka je bila storjena v začetku leta 2000, ko sta se cepina razveselila domača asa Lionel Daudet in Sebastián Foissac za smer v Burket Leedle na Aljaski. Poznavalcem je bilo takrat popolnoma jasno, da je strokovna žirija podlegla pritisku domače javnosti, medijev in lobijev. Kasneje je bilo storjenih še nekaj napak, a kljub temu se je ugled nagradi počasi vračal z vse bolj dominantnimi in nespornimi zmagovalci. Kakor koli že gledano, ostaja zlati cepin najpomembnejša alpinistična nagrada na svetu. Tudi letos pa ni šlo brez zapletov. Elitna francoska gorniška organizacija GHM je tik pred prireditvijo odpovedala udeležbo v žiriji z obrazložitvijo, da tako različnih alpinističnih »disciplin« ni mogoče primerjati med seboj. Pri reviji Montagnes, ki je glavni organizator prestižne prireditve, so se odločili, da prireditev vseeno izpeljejo, navsezadnje je za njimi stala referenčna žirija, sestavljena iz odličnih poznavalcev alpinizma in tudi nekdanjih prejemnikov nagrade. Tudi seznam nominirancev ni bil sporen, iz nje je sevala alpinistična dovršenost brez kančka dvoma. Nominirani so bili: Marko Prezelj in Boris Lorenčič za novo smer na 7326 metrov visoki Čomolhari, Pavle Kozjek za novo smer v steni Čo Oja (8201 m), Angleža Tim Emmet in Ian Parnell za novo smer v Kedar Domu (6821 m), Kazahstanca Denis Urbuko in Sergej Samoilov za novo smer v Manasluju (8126 m) ter ukrajinska naveza Čaplinski, Rodincev in Verbic za vzpon v Singu Charpi (5640 m) v Karakorumu. Težke himalajske smeri, preplezane v čistem alpskem slogu je bil skupni imenovalec vseh, a samo eden je moral biti najboljši. Strokovna žirija se je odločila za slovensko navezo Prezelj-Lorenčič in novo smerjo, preplezano oktobra lanskega leta po elegantnem stebru Čomolharija, slikovite gore na meji med Tibetom in Butanom. Kot bi hoteli potrditi nesporen slovenski primat, je tudi nagrada občinstva pristala v slovenskih rokah. Prejel jo je Pavle Kozjek za hitri vzpon po novi smeri na Čo Oju. Prireditev v Grenoblu torej glasno pritrjuje dejstvu, ki ga slovenski alpinisti vedno znova, a preveč potiho poudarjajo. Slovenski alpinisti so nesporni vladarji svetovnega alpinističnega žezla že vrsto let in brez kančka dvoma spada alpinizem med najuspešnejše slovenske športne panoge.

Tomaž Jakofčič
Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27691

Informacije

Informacije