Helena Plahuta 15.05.2013 20:29 1795 0

Na Planini - 14.05.13

Planinski glas - Silvo Baznik: Lepo jutro je vabilo in klicu se ni bilo mogoče upreti. Sicer poznejše kot običajno sem se odpeljal od doma in okoli devete ure ustavil avto malce nad lovskim domom nad Stahovico.

Nisem bil edini. Pred menoj jih je bilo že lepo število štirikolesnikov in ko sem stopal po cesti proti zadnjim kmetijam, so se nekateri pohodniki že vračali s Sv. Primoža. Moja pot pa se je nadaljevala po stezi skozi gozd na jaso, kjer je stala včasih Mickina bajta in kjer gre po vrhovih zimska pot, a jaz sem nadaljeval po stezi preko Pasjih pečin, ki nudi lepe poglede tako na gore kot tudi na strma pobočja Planine. Izhod iz Pasjih pečin je nad planino Kisovec in pelje še višje dokler se ne povzpnemo na rob Male planine. Tokrat sem se venomer držal levega robu planine in se z nežnimi koraki vzpenjal na Poljanski rob. Med travami so se vrstilo raznoliko cvetje in višje sem bil, več ga je bilo. Korak je velikokrat zastal, da je omogočil fotografiranje.

Tokrat je sprehod po Planini bil namenjen cvetju. Še pred kratkim so griče, ravnice in vrtače prekrivale trate s podleskom. Danes ga je bilo že manj, pravzaprav le za vzorec, a zato je na Poljanskem robu prevladoval mali pomladanski svišč, ki mu je za popestritev delal družbo Clusijev veliki svišč. Ko sem se z vrha nad Domžalskem domom spuščal proti Velikemu stanu pa so pobočja zacvetela v nežni roza barvah prekrasnega cvetja, Wulfenovim jegličem, po domače trobenticami, ki so se vrstila vse do Gradišča, najvišjega vrha Velike planine.

Gradišče ima dva vrha in najprej sem stopil na vrh ob vrhni postaji sedežnice nad Zelenem robu. Tu me je pozdravil velik termitnjak in seveda čudoviti pogledi na Kamniške alpe. Privoščil sem si dooolg odmor za poglede in dušo, nato pa odšel na vrh z Rožo, ki kaže na gore okoli nas. Počasi, resnično počasi sem se vračal in fotoaparat je bil večkrat v roki kot v torbici in tako sem pohajal po Planini, se ustavil na robu s pogledom na Kisovec ter se poslovil od naše prelepe Planine in stopil navzdol. Vračal sem se po isti poti, občudoval lepo urejeno pot s stopnišči nad Pasjimi pečinami, se še enkrat ustavil »Pri Micki« ter srečeval pohodnike. Večina jih v hribih pozdravi a ko pridemo v dolino, le kje se izgubi lep pozdrav.