Janez Pikon: Skrito brezno nad vasjo Češnjica ob spodnjem robu pašnika Poljana, razen domačinov malokdo pozna vrh Peca z votlino Junčnca pod robom. 
Tudi Bohinj ima Peco in jamo, votlino ali brezno Junčnca pod vrhom, tako kakor ima na Koroškem pogorje Pece znano votlino kralja Matjaža. Nad vasjo Češnjica in spodnjem robu pašnika Poljana je v gozdnem pobočju skrita, dokaj odprta in kljub temu temna votlina Junčnca. Brezno Junčnca se nahaja južno pod omenjenim vrhom nad vasjo na delno strmem pobočju. Jama se nahaja na nadmorski višini 710 metrov, 16 metrov dolga in 3 metre pod površjem, počasi, ter vztrajno se vodoravno zoži do vmesnega malo bolj udobnega in večjega prostora.
Od tu naprej se votlina še naprej zožuje, obenem delno zavije zahodno, od tam naprej so nemočni tudi žarki močne baterije, ki sem jo imel s seboj. Vlažnost votline in sledi ptic na vhodu jame so edini vidni znaki, ki jih opazim. Verjetno v njej že dolgo ni bilo nikogar, čeprav naj bi po pripovedovanju zdaj že starejših, votlina sredi prejšnjega stoletja gostila vaške fantine, raziskovalce. Radovednost jih je gnala tako daleč, da so za vsako nogo posebej z vrvjo privezali najbolj pogumnega med njimi in ga varovali, ta se je vlekel po telesu do možnega kraja brezna. Pri vračanju so mu pomagali z vrvjo prijatelji, raziskovalci. Uradno je votlina odkrita leta 1935, vendar ime samo pove, da so jo domačini poznali že veliko pred omenjeno letnico.
Peca je gozdni vrh na vzhodnem, spodnjem predelu pašnika Poljana, ki se razprostira nad Češnjico. Zahodno meji z vasjo Podjelje in se pod Brnico in Javornico zaključuje pod najvišjo točko dolgega grebena Slatovnik pred Srednjo vas. Pastirjovc pa je hribček na zahodnem delu pašnika Poljana, kjer je ob spodnjem robu griča v zadnjih desetletjih zrasla smreka cvizla.
Še tretja zanimivost na Poljani nad vasjo Češnjica je na zahodnem pobočju pašnika v smeri Srednje vasi, kjer raste šest že čez sto let starih tepk, hrušk. Sedma, ki je rasla višje na pašniku, so odstranili, verjetno se je zaradi visoke starosti posušila. To bi najbolje vedeli domačini iz Češnjice, Šoštar (zgornje tri), Bernik (spodnji dve), Mlakar (spodnja in najbolj vzhodna tepka ob Pastirjovcu, griču z značilno smreko ali cvizlo).
Janez Pikon