Nedelo – Špela Žabkar: Pičlih nekaj minut je porabil za spust z desko mimo dreves, čez previse
Nedelo, nedelja, 11. marca 2007
Zadnja stran
Čez drn in strn proti Zadnjemu Voglu
Po deviških brezpotjih nad Bohinjem seje podilo 57 ekstremnih borcev s strmino.
»Odvisno od tega, kaj zate pomeni nevarno,« je včeraj ob prihodu v cilj na vprašanje, ali je bil spust po brezpotju s Šije proti Zadnjemu Voglu nevaren, pomenljivo odgovoril Niklas Hollsten iz Finske. Pičlih nekaj minut je porabil za spust z desko mimo dreves, čez previse in okoli skal. Spust, o kakršnem navadni smučarji, vajeni urejenih in zglajenih smučišč, lahko le sanjajo v najbolj norih sanjah.
Tistih, ki so te dni na Voglu uresničili takšne sanje, je bilo 57. Več kot polovica jih je bilo na smučeh, drugi so imeli na nogah pripeto desko. »Včeraj je bila proga boljša,« je še nekoliko zadihan, a z iskrico v očeh po prevoženi strmini povedal 31-letni Dejan Kavs. Dan prej je na Voglu zapadlo okoli 30 centimetrov snega, zato je bil užitek v spustu po nedolžni belini toliko lepši. Dejan, doma iz Gorice, smučanje čez drn in strn trenira na Kaninu in v Italiji. Vozi predvsem zase, kajti včeraj je bil na tekmovanju prvič. Medtem ko je zgoraj, na startu, po besedah uradnega napovedovalca, ki ga je poslušalo čedalje več začudenih ne-ekstremnih smučarjev, pihalo »kot pri norcih«, so v dolino počasi kapljali ekstremni borci s strmino. Opazovalci čedalje večjih pik, ki so puščale sledi na gori, so se nedvomno začudili, ker je le nekaj teh »pik« padlo, poškodoval pa se je le en deskar. Tako šest reševalcev in zdravnik včeraj niso imeli veliko dela z ekstremnimi smučarji. Kot je pravila »freerida« opisal Andrej Hu-mar iz Športnega društva Drča, ki prireja tekmovanje, sodniki določijo start in cilj pa tudi skrajno levo in skrajno desno točko. Znotraj teh točk se lahko gibajo, smučajo, de-skajo, skačejo, zavijajo in včasih tudi padajo tekmovalci.
Možnosti, kako priti do cilja, je seveda nešteto, trije sodniki pa so včeraj natančno opazovali, kakšno težavnost oziroma smer so ubrali tekmovalci, kako so se gibali, koliko agresivni in atraktivni so bili. Nekaj je štela tudi hitrost, a ni bila ključna. Poleg domačih brezpotnikov so se včeraj z belo strmino spopadli še avstrijski, nemški, hrvaški in finski »freeriderji«. Prvi iz vsake kategorije (deskarji, smučarji in njihove ženske kolegice) so se uvrstili na kvalifikacije za prestižno tekmovanje po brezpotjih švicarskega Verbiera prihodnje leto, ki ga snežni ekstremisti zaradi težavnosti, prestižnosti in strahospoštovanja častijo skoraj po božje.
Špela Žabkar