Delo – Boštjan Fon: Klasični smučarji in deskarji so konec tedna malce sumljivo gledali
Slovenske novice, ponedeljek, 12. marca 2007
Na glavo
Čez skale za adrenalinske zasvojence
Klasični smučarji in deskarji so konec tedna malce sumljivo gledali v neke čudno opravljene mladce, ki so si postavili senčnik, ležalnike, iz mašine, ki so jo pritovorili s seboj, so nažgali glasbo in gledali proti vrhu Vogla
Konservativno naravnani smučarji, ki ob vijuganju na urejenih smučiščih poslušajo le šelestenje robnikov po podlagi in oddaljen zvok žičniških naprav, so debelo pogledovali proti srednjemu predelu Zadnjega Vogla. Tam so si neki čudno opravljeni mladci postavili senčnik, ležalnike, iz mašine, ki so jo pritovorili s seboj, so nažgali glasbo in gledali proti vrhu Vogla. Tja naj bi vozila izpred zlatih časov
Bojana Križaja zgrajena sedežnica, a so upravitelji napravo ustavili.
Pihalo je kot sam vrag. Od vrha proti Rodici je vleklo, da je bilo treba držati vsak kos opreme, da je ni odneslo. Ker žičnica ni delala, so morali peš na štart. Hoditi po zglajenem smučišču ni lahko opravilo, a pred tekmovalci tekmovanja freeride je bilo še vse kaj drugega kot le vzpon navzgor. Spust navzdol, recimo. Tisti, ki so si lani ogledovali posnetke Slovenca Janija Pogačarja, ki je na enem od takih tekmovanj padel v plaz in se mu potem tudi iztrgal, vedo, o čem gre beseda. Za neposvečene pa: freeride je smučarsko in deskarsko tekmovanje, kjer se ne vijuga med vratci, temveč se na glavo požene po vratolomni strmini med skale in nesteptan sneg. Potem pa ... Preživi, če znaš, in bodi dobro točkovan. Adrenalin je seveda zagotovljen. Največji del ocene tekmovalca šteje težavnost linije, ki si jo izbere. Sodniki upoštevajo tudi tekočo vožnjo, saj se tekmovalec ne sme pred vsako oviro ustaviti, končni uspeh dopolnita še agresivnost in atraktivnost vožnje, pri kateri naj ne manjka skokov in obratov. Čas vožnje je relativno nepomemben pri končni uvrstitvi.
Tekmovanja se je udeležilo sedeminpetdeset freeriderjev iz Finske, Avstrije, Nemčije in naše države. Osemindvajset moških je šlo po bregu navzdol s smučmi, na treh so bile pripadnice ženskega spola, nastopilo je še enaindvajset borderjev in pet borderk. V petek so navijali glasbo in se kvalifikacijsko merili, v soboto so podebelili decibele, najboljši so se še enkrat udarili med seboj. Da bi dosegli kolikor toliko spodobno varnost, so organizatorji iz ŠD Drča poprosili šest gorskih reševalcev iz postaj GRS Bohinj in Škofja Loka, da so se razporedili ob strmini. Nekaj padcev je bilo, na srečo se ni nihče resneje poškodoval. Eden od borderjev je imel večje težave z zapestjem, a zlomljenega ni bilo ničesar. Modric je bilo zvečer kar nekaj, a to je pač sestavni del freeride smučanja.
Da bo med smučarji zmagal Jani Pogačar, je bila večina skoraj pripravljena staviti, čeprav mu je Avstrijec Herwig Steiner resno zagrozil v kvalifikacijah. A na zadnjem večjem sobotnem skoku se je Herwig zvrnil čez skale in namesto na nogah pristal na glavi. Slovenec se je peljal, da bi ga vsak od gledalcev kar na nos od same zavisti. Z zmago ima Jani vstop v sistem kvalifikacij za nastop na enem od največjih zborov freeride smučarjev marca leta 2008 v Verbieru v Švici zdaj na dlani. Pri borderjih je Teo Ivančič zapravil vodilno pozicijo po kvalifikacijah in zmago prepustil Matevžu Mačku. Med šopkom smučark je spretnostno lovoriko odnesla Urša Makovec, med borderkami Petra Brajnik. Mimogrede: dekleta so vozila po popolnoma isti strmini kot moški. Kapo dol!
Boštjan Fon