V četrtek, 3. marca zvečer je odbor planinskega društva Ljubljana-matica na svojem rednem občnem zboru v Domu sindikatov podal obračun o svojem delu.
Članstvo je bilo z dosedanjim delom zadovoljno in je na volitvah znova izvolilo skoraj v celoti stari odbor z agilnim predsednikom tov. Štajdoharjem na čelu.
Pijančevanje je glavna rana slovenskega planinstva v zadnjih letih. Številna planinska društva grade v prepričanju, da morajo imeti svoje koče in svoj dobiček, postojanke na primernih in neprimernih krajih. V kočah točijo vino in vinski bratci neredko razsajajo prav do jutra in onemogočajo pravim planincem počitek. Tako početje je doseglo v planinskih kočah že tak razmah, da vzbuja ogorčenje vseh treznih planincev in zato bodo morali usmeriti Planinska zveza in planinska društva svojo politiko v to, da poskrbe za vzgojo članstva, odpravijo pijančevanje in omeje enostransko izrazito gospodarsko delovanje.
Planinsko društvo Matica ni tako pereče občutilo tega problema, ki tare večino podeželskih društev. Matica je najstarejše planinsko društvo v Sloveniji in nekak naslednik nekdanjega Osrednjega odbora SPD. V svoji oskrbi ima najvažnejše koče v Triglavskem pogorju, ki so bile zgrajene že pred desetletji in zato danes ne ustrezajo več prometu. V minulem letu je društvo prezidalo in povečalo Triglavski dom na Kredarici, ki je visok 2515 m in najvišja postojanka v Jugoslaviji. Prezidava je stala tri in pol milijona dinarjev, katere je večinoma prispeval OLO Radovljica. Za dokončno povečanje doma bodo potrebni še štirje milijoni in pol, katere namerava društvo dobiti v letošnjem letu. Tudi koča pri Triglavskih jezerih je odločno premajhna, vendar društvo zaradi pomanjkanja sredstev povečave ne more izvršiti letos in jo zato prelaga na prihodnje leto. Kurivo za Dom na Komni bo poslej treba voziti iz doline. Ker je prevoz zelo drag — v enem letu bi znašali stroški čez 600.000 din — bo društvo zgradilo na Komno žičnico za bremena, za kar ga je občni zbor pooblastil, da lahko najame 10 milijonov din investicijskega posojila. To so glavni gradbeni načrti društva v prihodnosti, pri ostalih postojankah daje oskrbovanje dovolj dela.
Tudi za vzgojo članstva je društvo v minulem letu veliko storilo, v čemer je lahko vsem ostalim društvom za vzgled. Društvo je organiziralo preko 50 predavanj po delovnih kolektivih, šolah, bolnišnicah itd., pa tudi po drugih krajih Slovenije. S predavanji je priskočilo na pomoč celo Slovenskemu planinskemu društvu na Koroškem in je imelo po slovenskih vaseh šest predavanj in tudi predavanje v nemščini v Celovcu. Zelo dobro je bilo obiskano predavanje Wylieja o vzponu na Everest. Za šestdesetletnico ustanovitve je društvo organiziralo predstavo »Gorenjskega slavčka« v Operi in je v Moderni galeriji odprlo razstavo planinske slike, katero je obiskalo 4000 ljudi. Število članstva je od zadnjega leta znova nazadovalo za približno 500 ljudi, kar znaša 5 odstotkov. Društvo šteje še vedno 9380 članov in je torej najmočnejša planinska skupina v državi.
Zelo razveseljiva je bila tudi bilanca alpinistov. Odsek v Ljubljani goji skoraj izključno le plezanje v kopni skali, kjer so plezalci dosegli zavidljive uspehe v ekstremno težkih smereh. Letos so preplezali nič manj kakor 17 smeri šeste težavnostne stopnje, kar je dosti več, kakor lani in v prejšnjih letih. Od teh smeri je bilo 10 preplezanih v tujini; med ekstremno težkimi smermi, ki so bile preplezane doma, je tudi nekaj ...
zelo gospodarsko orientirani odborniki so v večini društev na bojni nogi, v Ljubljani je prav v minulem letu po dolgem času zopet vladala sloga in sporazumevanje.
... Letos nameravajo plezalci obiskati zasnežene vrhove Centralnih Alp in avstrijskih gora, da se izpopolnijo tudi v tehniki v snegu in ledu. Društvo jim bo njihovo odpravo finančno omogočilo.
Občni zbor je pokazal, da je bilo delovanje največjega slovenskega planinskega društva v minulem letu v glavnem zadovoljivo. Diskusija je pa pokazala tudi glavno problematiko slovenskega planinstva: naraščanje pijančevanja in razvrat po kočah, uničenje cvetja itd. Planinska društva bodo morala bolj poskrbeti tudi za predavanja, vzgojo mladine in za planinski tisk, kakor so to storila doslej. Razveseljivo je tudi, da narašča zanimanje javnosti za našo strmo alpinistiko. Ljubljansko društvo je dolga desetletja zavzemalo vodilno vlogo v slovenskem planinstvu. Ljudje, ki so prevzeli po osvoboditvi vodstvo društva v svoje roke, se te lepe tradicije zavedajo in jo vestno nadaljujejo. Zadnji občni zbor jim je dal v tem pogledu lepo priznanje.