UVOD

Že pred časom me je Franci Savenc nagovarjal, naj za Gore-ljudje pripravim in objavim tudi tiste prispevke iz preteklosti, ki niso bili objavljeni v Večerovi rubriki »Iz alpinističnega sveta«, slednja je pod tem naslovom izhajala od leta 1971 do 1973, ko se je preimenovala v »Planinsko alpinistične novice«, pozneje pa celo v »Gore in Ljudje«. Prispevke »Iz alpinističnega sveta« sem pripravljal čez vikend, oddajal pa vsak ponedeljek in naj bi bili objavljeni vsak četrtek na športnih straneh, kar se je včasih zgodilo velikokrat pa tudi ne, saj so dajali prednost predvsem drugim športnim dogodkom; predvsem pa nogometu. Tega gradiva se je nabralo kar precej, zato sem se odločil, da ga objavim v treh nadaljevanjih, prav na pobudo Francija. Ne vem zakaj si na kopije prispevkov nisem beležil datumov, le te sem beležil zgolj na časopisne izrezke objavljenih prispevkov, ker sem računal, da je brez pomena,  glede nato, da niso ugledali belega dne, zato pripominjam, da niso povsem kronološko razvrščeni, kar po moje ni niti tako pomembno, saj gre za dogodke iz že kar davne preteklosti, ki pa v grobem obsega obdobje  med leti 1971 in 1973, čeprav je bilo nekaj tovrstnih poskusov objav že koncem šestdesetih let, a je bil uspeh ničen. Francija žal ni več med nami, jaz pa sem se vendarle odločil slediti njegovim pobudam v upanju, da ne zaman! Morda pa bo vendarle koga zanimalo  in se bo prepoznal še posebej tisti od še živečih tedanjih akterjev, saj se bo povrnil v čas svoje mladosti, razen tega pa se spominjal kaj vse so in smo Slovenski alpinisti še počeli v drugi polovici prejšnjega stoletja ob že znanih in odmevnih uspehih na vseh celinah sveta. Neglede nato, smo vendarle vsak na svoj način, po svojih najboljših močeh, znanju in izkušnjah prispevali drobce v vseobsežen, ter bogat mozaik domače in svetovne zapuščine gorništva.

JUŽNA STENA MARMOLADE
Marmolada Ombretta, so v zimi 1972/73 naskočili: Kukuczka, Kurczab, Pikutowski in Skorek, štirje poljski alpinisti, ki so plezali eno izmed težjih smeri, doslej je bila ponovljena le štirikrat. Smer, ki se imenuje "Aste Solina" je tako doživela prvo zimsko ponovitev. Za plezanje so potrebovali kar celih 5 dni in v steni naleteli na težave, na katere niso računali. Od 154 klinov, kolikor naj bi jih bilo v smeri, so jih našli le šest. Kje naj bi bili ostali, tega žal avtor sestavka v re­viji Mountain ne poroča.

RAZPIS KOTG
Odbor »Ekspedicijskega komiteja« je sklenil, da bo v Planin­skem vestniku objavil razpis, v katerem prosi vse AO da do 1. marca 1974, pošljejo programe svojih odprav, ki jih namera­vajo organizirati v prihodnjih letih. Prav tako vse okvir­ne podatke, v kakšnem obsegu, kam in kako jih nameravajo realizirati, seveda pa prijava same še ni, ne bo in ne more biti garant, da bo odprava podprta s strani KOTG oziroma, da bo tudi uspela. Prijave bodo služile predvsem za načrtovanje in koordinacijo.

NESREČE
Že nekaj let nas spremlja žalostna bilanca nesreč, saj smo iz­gubili že vrsto mladih in obetajočih alpinistov. Črna kronika postaja mnogo preobširna in skrajni čas je že, da nekaj ukrenemo. Najtežje je, kadar hočemo analizirati vzroke teh nesreč, ob kate­rih prihajajo v javnost mnenja posameznikov, ki hočejo usmerja­ti splošno javno mnenje. Resnična in dokumentirana analiza nesreč, edina doslej, je prišla iz vrst Akademskega alpinističnega odseka, ki jo je napisal Dr. Jurca. Kot vzrok nesreče se često pojavlja nepravilna ali celo slaba vzgoja alpinistov, kar pa ne gre posplo­ševati. AAO, ki je bil dolga leta nazaj eden najštevilnejših od­sekov in za katerega lahko z gotovostjo trdimo, da je bila vzgoja pravilna, s prav tako dobro organiziranimi predavanji in strokovno vodenimi plezalnimi šolami, ima kljub vsemu mnogo nesreč. Iz omen­jenega sledi, da vzrok nesreče le ni neznanje, temveč največkrat nepremišljenost neupoštevanje osnovnih pravil varnega plezanja in pravilnega varovanja. Smotrno pa bi bilo tudi, vsako nesrečo ocenjevati z vidika karakterja posameznega ponesrečenca, kajti velikokrat botruje nesrečam nepremišljeno drvenje po plezalnih smereh. Pri takih ljudeh je pomemben le čas plezanja, med tem ko na varnost sploh ne pomislijo. Zato zaključki Dr. Staneta Jurce, da morajo alpinisti opraviti tudi izpit iz varovanja, samoreševanja in reševanja drugega v navezi, niso odveč. Te novosti so uvedene tudi že v novi skripti osnutek pravilnika, ki ga je pripravil France Malešič. Nekaj časa že, pa je alpinistom poznana tudi polemika, o tem ali naj bodo na stojiščih stalni klini, ali ne. Če se torej zavzemamo za čim večjo varnost, tedaj je najbolje, da te kline, naveze puščajo predvsem v plezalnih smereh, ki se mnogo plezajo, ne pa na stojiščih, kjer je težko najti dobro špranjo, nedopustno pa je vsakršno izbijanje klinov v plezalnih smereh in sicer namerno, ki kaže na skrajno nesramnost posameznikov. 

Izvleček iz poročila Lojzeta Goloba, načelnika komisije za alpinizem pri PZS, ki je imela sejo 9. 5. 1972 v Ljubljani.

50-LETNICA SOVJETSKEGA ALPINIZMA
Prihodnje leto bo sovjetski alpinizem slavil 50-letnico svojega rojstva. Priprave za ta jubilej so že stekle med 1. in 10. majem so imeli v taboru »Ala - Arča« v bližini kirgiške prestolnice Fruze, veliko alpiniado, katere se je udeležilo okoli 300 alpi­nistov. Med 10. julijem in 5. avgustom, pa načrtujejo alpiniado v Pamirju z vzponom na Pik Komunizma. Če ne bo ostalo, zgolj pri obljubah, bodo nanjo povabili tudi štiri naše najboljše alpini­ste, skupaj z vodjo odprave - pet ljudi.

LIVANOS ŠE PLEZA
Georges Livanos, francoski alpinist, grškega rodu, dolomitski spe­cialist in domač v francoskih Calanques, obmorskih pečinah, je star 47 let in je lani dosegel 45. prvenstveni vzpon v zaho­dni steni Cima d, Auronzo. Ko mu je to uspelo, se je seveda izprsil, češ, stari Grk je lahko zadovoljen: »Če bi pred 20 leti to zmo­gel bi bil ponosen ...« Njegova žena, drobna Sonja, na tej turi ni­ti enkrat ni stopila v streme, da bi z njim izbila previsu zobe. Tudi Sonja jih ima 47 in lep alpinistični curiculum - 50 ženskih prvenstvenih.

NOVICE IZ PAKLENICE
Tudi za letošnji prvi maj in praznike, je bilo v kanjonu Vel. Paklenice zelo živahno. Že nekaj let zapovrstjo, se tam zbi­rajo alpinisti iz Slovenije in Hrvatske na skupnem taboru in lahko bi rekli, da na ta način odpirajo svojo letno alpinisti­čno sezono. Razen hrvatskih alpinistov iz različnih odsekov, se je v Paklenici zbralo kar 100 slovenskih alpinistov iz Tržiča, Ljubljane, Kranja, ter Maribora med katerimi je bilo tudi 20 članov AO TAM Maribor. Slednje v Paklenico ni prignala le želja, po plezal­nih vzponih, pač pa tudi dolžnost da kar se da dostojno posveti­jo spomin na tragično ponesrečenega Robnik Mihca. 30.aprila le­tos je namreč minila obletnica njegove smrti pod steno Anića Kuka. V ta namen so ob pomoči GRS izdelali čudovit alpinistični klin in vponko, ter oboje vgradili v steno, na mestu nesreče. Namen obiska, pa so potrdili tudi z vzponi, ki so jih opravili kar 60 in sicer v 11 smereh, od druge do pete težavnostne stopnje. Vreme je bilo lepo in s tem odprte vse možnosti, za ple­zanje.
Žal pa je potrebno povedati, da tudi letos ni šlo brez nesreč. Nekaj alpinistov iz različnih AO se je ponesrečilo s padci, k sreči brez resnejših posledic, razen enega, za kate­rega sicer nimamo podatkov, vemo pa, da si je pri padcu močno poškodoval glavo.

AO PD KOZJAK NA OKREŠLJU
Kljub vprašljivim vremenskim razmeram v naših hribih, pa so se nekateri za prvi maj odločili obiskati Okrešelj. Nekaj čez 20 alpinistov, pripravnikov, predvsem pa začetnikov, ki obisku­jejo alpinistično šolo AO Kozjak Maribor in Impol Slov. Bistri­ca, je imelo svoj tabor na Okrešlju nad Logarsko dolino. Obilica snega in nenehno plazenje, sta resno motila njihovo de­javnost, tako da so bili vzponi v stenah onemogočeni. Zato so vodje tabora posvetili pozornost začetnikom in jim s predavanji, ter praktičnimi vajami na terenu v neposredni bližini postojanke prikazali zimsko tehniko gibanja v gorah, varovanje, prosto plezanje in spuščanje ob vrvi, ter predelali tudi del planinske terminologije, ostali čas so posvetili smučanju, v nedeljo 29. aprila, pa celo opravili pristop na Savinjsko sedlo.
In še vabilo na
13. 5. 1973 AO in MO KO Kozjak Maribor organizirata na Tojzlu nad Mariborom, že 16. tradicionalni mladinski tabor, z orientacijskim tekmovanjem, na katerega vabijo vse, ki hočejo preizkusiti svoje znanje is te oblasti. Tekmovanje je ekipno, ekipo, pa sestavlja­jo po trije kandidati.

OSMI PLANINSKI VELESLALOM NA RADUHI
Koroški alpinistični odsek, ki združuje alpiniste in pripravnike od Dravograda do Črne na Koroškem, je izvedel minulo nedeljo 9. 5. 1971 osmi koroški planinski veleslalom na Grohatu, udeležili so se ga alpinisti in planinci iz Štajerske in Koroške. Tekmovanje je posvečeno ponesrečenim gornikom v stenah Raduhe, naj bi pa tudi oživilo visokogorsko smučanje na Koroškem. Za alpinistični prehodni pokal so lahko tekmovali samo člani, članice in pripravniki ter pripravnice AO-jev in to ekipno. Ekipa je štela dva člana. Za planinski pokal pa so lahko tekmovali vsi planinci in planinke ter mladinci in mladinke planinskih društev, ki imajo plačano članarino za leto 1971. Vseh tekmovalcev je bilo 35 in to iz štirih AO-jev in treh planinskih društev. Proga je bila dolga 2000 metrov za moške in 1000 metrov za ženske z višinsko razliko 350 m in 32 vratci. Vreme je bilo naklonjeno zato je tekmovanje potekalo nemoteno.

Rezultati so sledeči:

1. Škrubeld Povsod (KAO) Mežica 2'40"
2.Pusovnik Majnhart (AO) Soštanj) 3'04"2
3.Vidali Šteharnik (KAO) Mežica) 3'16”3
4. Prelog Gabrijel (AO TAM Maribor) 36'6"

Člani PD:

1. Štifter Jože (PD Črna) 1'11"

2. Adamič Jože(PD Črna) 1'11"

3. Rajzar Roman (PD Mežica) 1'23"8

Mladinci PD: 

1. Čepelnik Herman (PD Prevalje) 1'19"1 

2. Krebel Dušan (PD Mežica) 1'39"1 

3. Planinšek Darko (PD Mežica) 1'34"  

ženske: 

1. Čepelnik Karmen (PD Prevalje) 0'42"1 

2. Hercog Gusta (AO 2AM Maribor) 0'55"6 

3. Pušnik Marička (PD črna)1'06”3.

Prehodni pokal je osvojila ekipa KAO Mežica!

KOGEL
V soboto in Nedeljo je prečudovito vreme prignalo v Kamniško Bistrico številne planince turiste in nenazadnje tudi alpiniste, ki so se kar trumoma odpravljali v steno Kogla. Od mariborskih alpinistov so tu bili člani AO Kozjak. Plezali so Zupanovo smer, do gredine, nato pa do vrha nadaljevali po Virensovi smeri. Ponovljene so bile tudi ostale smeri: Virensova, Kamniška, nekajkrat Rumena zajeda itd. Stena Kogla je povsem suha, čeprav je v višjih legah ostalo sorazmerno še precej snega. Ravno zaradi te karakteristike je v spomladanskem in jesenskem času stena Kogla često obiskana.

DODATEK K CEPINU
so začeli propagirati v Nemčiji, da bi zmanjšali število nesreč v strmih ledenih strminah in v zasneženih žlebovih. Dodatek sestoji iz lopatice, ki se lahko pritrdi na oklo cepina na plezalsko kladivo, na ledno kladivo, ter bajlo-kladivo cepin. Aluminijasti list tehta 16 dkg; 18 cm širok in 18 dolg. Uporaben je tudi za kopanje snežnih jam, za pripravljanje bivakov, z zelo učinkovito zavoro, za kopanje v plazovih, za strme krajne poči in tudi za reševanje Iz razpok. Pravijo, da so dodatek k cepinu vsestransko preizkusili saj omogoča tudi hitrejši vzpon in ročnejše varovanje, kot je varovanje s cepinom brez dodatka.

MRIGTHUNI – HIMMJAJA
Alpinistična revija Mountain poroča o nesreči Indijskih alpinistov pri vzponu na Mrigthuni, ki pa se je srečno končala. Osem članov Indijske ekspedicije, ki je opravila tretjo ponovitev vzpona je 9 m pod grebenom zajel plaz (snežni) in pet od njih odložil kakih 30 m nižje, k sreči brez poškodb. Ostali trije so začeli previdno sestopati, kljub temu pa se je skoraj znova zgodila nesreča, ko je eden izmed njih na stojišču zaspal. Indijski alpinisti so imeli vsekakor nesrečno alpinistično sezono, saj so zabeležili kar 11 smrtnih primerov pred in po monsunskih mesecih plezanja v pogorjih Himalaje.

ZBOR ALPINISTOV
10. novembra so imeli v Andrejevem domu na Slemenu nad Šoštanjem koroški in štajerski alpinisti, svoje redno letno srečanje, katerega se je tokrat udeležilo kar 120 alpinistov. Organizator letošnjega srečanja je bil Šaleški AO, kateremu gre izreči tudi vse priznanje nad organizacijo omenjenega zbora. Resen del zbora je bil posvečen predvsem poročilom posameznih odsekov in sekcij, v katerih so načelniki prikazali dejavnost istih v letošnjem letu in deloma nakazali program dela za v prihodnje. Za tem so z enominutnim molkom posvetili spomin tistim, ki jih tokrat ni bilo več med nami. 

Po burni diskusiji, v kateri ni manjkalo vprašanj, ki zadevajo usodo Raduhe in plezalnega vrtca, pa je ob šaljivem programu sledil še tradicionalni krst novopečenih članov in pripravnikov. Mnogi, ki so se tokrat videli spet po dolgem času, so si Imeli veliko povedati o svojih doživetij v gorah, zato ni čudno, da so se luči v domu pogasile šele po tretji uri zjutraj.

AO TAM
je že pričel s svojo redno zimsko alpinistično šolo, v kateri z vrsto predavanj alpinistične tematike vzgajajo mlad kader. Letos se je v njihove vrste vključilo kar sedem začetnikov. Predavanja, ki so jih pripravili starejši člani odseka, spremljajo tudi z diapozitivi in praktičnimi vajami. Minulo soboto in nedeljo, pa so imeli že prvi plezalni trening, na Pohorskih skalcah. Predavanja imajo vsako sredo pred rednim sestankom odseka. Namen tega je, da se novinci že takoj neposredno vključujejo v krog po stažu starejših članov in pripravnikov, s katerimi bodo pozneje v navezi delili prve težave v steni. Ker je šola že v teku ni izključeno, da se bodo na prve ture odpravili že za dan republike, ko imamo na razpolago spet nekaj več prostih dni.

MAWENZI
Čeprav majhna dežela, med nekaterimi evropskimi in ameriškimi tekmicami, se Jugoslavija vendarle lahko postavlja z izrednimi alpinističnimi dosežki, tudi zunaj svojih meja. Spomnimo se samo uspešnih himalajskih odprav. številnih zahtevnih vzponov v Centralnih Alpah, letošnje ponovitve Japonske Direttisime v sev. steni Eigerja (ŠAO), ter mnogih žepnih odpravic v tuja gorstva, ki so dokaj uspešne. Da je temu tako, pričajo prenekateri članki, ki jih od časa do časa zasledimo, zdaj v eni, zdaj v drugi, izmed svetovnih alpinističnih revij. V zadnji številki (29) ameriške revije Mountain, lahko preberemo zapis o lanskoletni 16-članski kranjski alpinistični odpravi na Mawenzi, ki je v omenjenem pogorju opravila tudi prvenstveno smer, imenovano Kranjska. Plezala sta Tone Perčič in Nejc Zaplotnik. Ostali člani pa so se povzpeli po običajni smeri na Kilimandžaro.

PLANINSKA ŠOLA
Planinsko društvo Impol Slovenska Bistrica — mladinski odsek, bo v novembru organiziral planinsko šolo. Prvo predavanje bo 15. 11. 1973, in sicer v prostorih komiteja s pričetkom ob 16.30 uri. Namen šole je, da seznanijo čim več prijateljev gora, o varni in pravilni hoji v planine. Vsa predavanja, skupno jih bo devet, bodo popestrena z diapozitivi. Prireditelju bo v veliko zadovoljstvo in plačilo za trud, če se bo na njihovo vabilo odzvalo čim več slušateljev. In še obvestilo prav tako s PD Impol Slov. Bistrica. Alpinistična in mladinska sekcija omenjenega društva, bosta imeli 17. 11. 1973, v prostorih društva upokojencev, svoj redni letni občni zbor. Pričetek bo ob 18. uri, zanimivost zbora, bodo prav gotovo tudi diapozitivi o njihovi dejavnosti.

ZBOR KOROŠKIH IN ŠTAJERSKIH ALPINISTOV
Alpinistična sezona bo kmalu zaključena, pečat temu pa so redna letna alpinistična srečanja in zbori alpinistov. Na njih, ob tradicionalnih krstih, sprejemajo nove pripravnike in člane. Koroški in Štajerski alpinisti že vrsto let tesno sodelujejo, zato so njihova srečanja vedno zanimiva. Prireditelj letošnjega je Šaleški AO, ki ga sklicuje za 10. novembra tega leta, v Andrejevem domu na Slemenu nad Šoštanjem. Pričetek bo ob 19. uri. Odsek bo nudil vsem članom AO večerjo in prenočišče na skupnih ležiščih, zato prosi vse načelnike AO, da sporočijo število udeležencev, najkasneje do 7. 11. 1973 na naslov. Prelog Marjan Cankarjeva 13 63325 Šoštanj. Vse načelnike prosijo, da bi prispeli vsaj dve uri pred pričetkom, zaradi skupne priprave programa oz. dnevnega reda zbora. S seboj naj prinesejo poročila o dejavnosti odsekov.

ZANIMIV TABOR KOROŠKEGA AO V VRATIH
Od 5.7. do 8.7. 1973, so imeli koroški alpinisti svoj tabor v Vratih. Tabor je vodil načelnik odseka Vravnik Engelbert, udeležilo pa se ga je kar 15 članov in pripravnikov. V pičlih treh dneh so preplezali 5 smeri (Varianta zahodnega raza, Brojanov raz, Prevčevo smer v Stenarju in Slovensko ter Kovinarsko v severni steni Triglava. Težavnost smeri se giblje od druge do pete stopnje. Tabor so postavili v bližini Aljaževega doma v Vratih, od koder so, razen treh dežurnih, naveže odhajale v steno; te so imele s seboj tudi voki-toki, za zvezo s taborom. V program tabora pa je bila nepredvideno vključena še prava reševalna akcija. Pod steno Kalvarije se je namreč ponesrečil neznan planinec, ki ga je zadela strela. Člani KAO, pa so ob pomoči meteorologa s Kredarice prenesli ponesrečenca na Konjsko sedlo, od koder ga je v dolino odpeljal helikopter. Tabora se radi spominjajo, saj so, razen ob večerih, imeli ves čas lepo vreme. Največ izkušenj pa so si na njem pridobili pripravniki.

VELIKA KARLICA
Kot smo že poročali v Veliki Karlici — Durmitor, beograjski alpinisti ob pomoči tovarišev iz vse Jugoslavije, gradijo "Rastkov" bivak. Na prvi akciji je sodelovalo 20 planincev iz vse Srbije in Črne gore, tako, da temelji te postojanke že stojijo. V nadaljevanju bodo pomagali še udeleženci tečaja PZJ, ter tabora srbskih alpinistov. Računajo, da bo do zime bivak vsaj pokrit in zaprt, med tem, ko bo notranja oprema prišla na vrsto verjetno šele prihodnje leto. V tem času pa raste veliko zanimanje tudi za alpinistični tabor v Krnici, ki bo trajal od 4. do 12 avgusta 1973. Prijave prihajajo celo iz sosednjih republik (Hrvatske, Srbije in BIH). Tečaj bo vodil Uroš Župančič, ki tudi zbira prijave (64270 Jesenice Titova 3.) Te morajo biti potrjene in poslane preko AO. Vodstvo tabora opozarja, da bodo nedisciplinirane ali neprimerno opremljene naveze zavrnjene tistim, ki ne bodo dovolj pripravljene pa težji vzponi prepovedani.

V ZERMAT
Naveza Gselman — Jerabek, člana AO Kozjak Maribor, je 7. tega meseca odpotovala v Zermatt, z namenom, da opravi nekaj zanimivih ponovitev. Tarča vsega pa naj bi bila severna stena Materhorna. Za sedaj smo s tega območja dobili le kratko poročilo, v katerem navajata, da je vreme tako nemogoče, da bi človek kar obupal. Do 2800 m je namreč zapadel nov sneg, tako da so vsi načrti padli v vodo. Upamo, da se bosta kmalu vrnila in ustmeno povedala kaj več o svojih doživljajih. Mimogrede je potrebno omeniti, da je letos AO Kozjak odprl serijo vzponov individualnih navez, z namenom, da izboljša kvaliteto. Pripravlja pa tudi dva tabora in sicer prvega na Češki koči nad Jezerskim, kamor naj bi pripotovali tudi člani Naturfreunde iz Graza. Sledilo pa bo povratno srečanje v Gesause Avstrija. Z omenjenim odsekom ima AO Kozjak že nekaj let neposredne stike in v tem času za seboj nekaj lepih skupnih akcij. Tako sodelovanje je nadvse priporočljivo, saj se na ta način vzajemno izmenjuje Izkušnje, sklepajo trajna prijateljstva, tudi izven meja naše domovine, hkrati pa spoznavajo območja, ki bi sicer posameznikom ostala za vedno tuja.

Angleška alpinistična revija Mountain poroča, da je slednjič preplezana tudi smer, ki poteka ob levem boku znanega Walkerjevega stebra v severni steni Grandes Jorasses—Francija. Omenjena smer je ostala nedokončana, po nesreči, ki se je zgodila v njej leta 1971. Njeni realizatorji so Rene Desmasion, Giorgio Bertone in Michel Claret - Desmasionov pastorek. V steno so vstopili devetega januarja letos in izplezali po osmih dneh. Največje težave so se začele kakih 300 metrov pod samim vrhom, zaradi spremembe vremena in izgubljene radijske zveze. Desmasion in Bertone, sta bila izredno zaskrbljena za mladega Clareta (24), prav tako ekipi na italijanski in francoski strani, ki so poskušale vzpostaviti zvezo z helikopterjem. Kljub vsemu pa se je vzpon srečno končal in 4 dni za tem, ko so izstopili na italijanski strani Grandes Jorasses, jih je pobral helikopter in odpeljal nazaj v domovino.

TEČAJ NA DURMITORJU
Od 1. do 7. avgusta bo ob Črnem jezeru v Durmitorju zvezni tečaj, katerega vodja bo Ivan Stojanović iz Beograda. Iz vsake republike se tečaja lahko udeleži po pet planincev (prijave sprejema PZ Slovenije), ki bodo deležni kompletne planinske vzgoje. Razen predavanj in tur na okoliške vrhove, bodo udeleženci sodelovali tudi pri gradnji bivaka v Veliki Karlici v spomin na dr. Rastka Stojanovića.

SEVERNA STENA LA MEIJE
Prvo zimsko ponovitev smeri v severni steni La Meije, sta opravila februarja letos, dva znana alpinista Christian Exiga in Jean Claude Marmier. Vrh gore sta dosega v šestih dneh. V prvih treh dneh so bili pogoji za plezanje izredno dobri, toda v nadaljevanju se je vreme povsem porušilo. V izredno težkih okoliščinah in neprestanem nevihtnem vremenu, sta komajda dosegla vrh. Za vsak primer sta plezalca imela s seboj tudi radijski oddajnik. Dva dni za tem, ko sta izstopila iz stene, je slabo vreme močno otežkočilo okoliščine, v katerih sta se nahajala in Exiga se je že popolnoma izčrpal. Marmier je opisal vzpon, kot enega svojih najtežjih doslej in poudaril, da bi se kaj kmalu končal slabo, če ne bi prišel, potem ko sta že sestopala, na pomoč še helikopter, poroča revija Mountain.

OKREŠELJ
Letošnja jesen ponuja lepo vreme, zato ni čuda, da so sleherno soboto in nedeljo stene polne navez. Že preteklo nedeljo se je na Okrešlju nad logarsko dolino zbralo 13 alpinistov in pripravnikov AO Kozjak Maribor. Podobno srečanje se je ponovilo tudi zadnjo soboto in nedeljo, ko se je na Frischaufovem domu zbralo 14 alpinistov z omenjenega odseka. Opravili so kar 30 različnih ponovitev, med katerimi so: Szallay-Gerin v Turski gori, Igličeva, Dušanov steber in Vzhodna v M. Rinki, Modec-Režek v Turski gori in steber Štajerske rinke, ki sta ga plezala Franci Gselman in Ivan Šturm. Živahno pa ni bilo samo na Okrešlju, temveč tudi drugje. Tako sta Jože Emeršič in Viktor Povsod, člana koroškega AO 19. 8. v M. Raduhi preplezala novo smer, ki sta jo imenovala »Koroška«; ocena VI A3, 8 ur. Poznavalci menijo, da je to sedaj verjetno najtežja smer v Raduhi. Šoštanjska alpinista Silvo Jošt in Jaka Prelog, pa sta preplezala novo smer v severni steni Planjave, ki sta jo v spomin na tovariša imenovala »Elčeva« Živahna dejavnost navez priča, da se intenzivno pripravljajo za zimo, s čemer vključujejo možnosti, da bomo v zimski sezoni priča zanimivim ponovitvam, seveda bo o tem dokončno odločilo še vreme.

Zložil in uredil: Inko Bajde 10. 12. 2023