Večer, Potovanja - Carmen Leban: To je slogan, s katerim bovški turistični delavci napovedujejo zgodovinski dogodek, ki bo prelomnica v razvoju bovškega turizma.
23. decembra bodo z odprtjem povezave smučišč na slovenski in italijanski strani Kanina zaživele 40-letne sanje. Gre za prvo čezmejno smučišče, ki povezuje nekdanji vzhodni in zahodni politični blok, in tako bo padla tudi nekdanja železna zavesa.
Od čezmejnega smučišča si veliko obetajo tako na slovenski kot na italijanski strani, saj bo ponujalo 70 hektarjev urejenih površin s 30 kilometri smučarskih prog. Najdaljša proga od Sedla do Selle Nevee (Nevejskega sedla) je dolga pet kilometrov in se začne na 2300 metrih nad morjem, pripelje pa nas do 1100 metrov nadmorske višine. Medtem ko se slovenska stran Kanina s svojo južno lego povečini kopa v soncu in ima čudovite panoramske poglede na triglavsko pogorje in vse do morja, je italijanska stran bolj senčna, kar bo dobrodošlo predvsem v spomladanskih mesecih, ko so proge zaradi sonca in višjih temperatur včasih že hudo zdelane. Kanin, ki je naše edino visokogorsko smučišče, je namreč znan po tem, da smučarsko sezono zaključijo šele ob koncu prvomajskih praznikov. So pa prav zaradi statusa visokogorskega smučišča v nezavidljivem položaju. Po novem se bodo, glede na velikost, lahko primerjali s Krvavcem ali Pohorjem, s to razliko, da delajo v mnogo težjih razmerah, država pa jih ne obravnava kot smučišče s posebnimi pogoji. Po mnenju bovškega župana in poslanca v državnem zboru Danijela Krivca bi morala država smučišču nameniti posebno pozornost, saj gre ne nazadnje tudi za obmejno območje.
Slovenska stran je svoj del projekta izpolnila že leta 2007 z izgradnjo proge in štirisedežnice Prevala, ki pelje do italijanske meje, medtem ko so Italijani zamujali, saj jim ni uspelo investicije dokončati do začetka lanske sezone. Šlo je za velik finančni zalogaj, saj je stala 15 do 16 milijonov evrov, zajemala pa je gondolsko povezavo, ureditev povezovalne proge in postavitev cevovoda za dodatno zasneževanje. To pa bo, ravno tako kot restavracija na zgornji postaji žičnice, začelo delovati šele v prihodnji smučarski sezoni.
Za smučišče na obeh straneh meje bo veljala enotna smučarska vozovnica, ki bo opremljena s čipom, zato jo bo naprava sama zaznala. Izkupiček od prodanih vozovnic se bo delil na podlagi sledenja smučarjev, ne glede na to, kje je bila vozovnica kupljena. Kot novost letos uvajajo različno obliko sezonskih vozovnic. Te omogočajo smučanje na obeh straneh Kanina, poleg tega so takšne, ki vključujejo še Trbiž in Višarje ter tri bližnja avstrijska smučišča, na prodaj pa bo tudi vozovnica Alpe-Adrija, ki velja še za nekatera smučišča na območju Furlanije - Julijske krajine. Poleg tega so uvedli ugodne družinske vozovnice, urne vozovnice... Cena dnevne vozovnice je 28 evrov.
Pred brunarico nad restavracijo bodo uredili snežni "šank" in teraso za obiskovalce, po več kot 20 letih pa ponovno odprli brunarico ob smučišču pri postaji C.
Slovenska stran je imela velike težave, da je zbrala 4 milijone evrov, kolikor je stala njihova naložba, medtem ko so kolegi na italijanski strani v bistveno boljšem položaju. Smučarski centri so namreč v lasti dežele Furlanije - Julijske krajine, žičničarji pa javni uslužbenci, zato se dejavnost financira iz proračuna.
Večinski lastnik je ATC Kanin, z nekaj manj kot 39 odstotki novogoriški Euroinvest, s 27 odstotki sledi Hit, občina Bovec z 19,72 odstotka in še nekaj je manjših solastnikov.
Čeprav kaninski žičničarji vstopajo v letošnjo sezono z optimizmom, se zavedajo, da bi morali na Kaninu v prihodnjih letih vložiti še najmanj 20 milijonov evrov. Prihodnje leto bo na vrsti obnova restavracije Prestreljenik, razmišljajo o ureditvi sistema za dodatno zasneževanje, nove proge Gozdec med B- in C-postajo, kasneje tudi v dolini Krnice. Vendar pa bodo, kot pravijo lastniki, načrte lahko uresničili le postopoma.
Carmen Leban