Večer, 15.05.2004, Sobotna priloga - Bojan Bauman: V ozadju političnih in strokovnih debat o Triglavskem narodnem parku naj bi bil gospodarski interes zasebnikov
DOSJE: NARAVNI PARKI
Letalonosilka ob Bohinjskem jezeru?
V ozadju političnih in strokovnih debat o Triglavskem narodnem parku naj bi bil gospodarski interes zasebnikov, ki želijo na račun neokrnjene narave čim več iztržiti, četudi jo pri tem ogrozijo
Čeprav naj bi poslanci o novem zakonu o Triglavskem narodnem parku (TNP) v drugem branju sklepali še junija, sprejetje tega predloga zdaleč ni več gotovo. Vzrok za to niti ni več samo besedilo, ki je doživelo številne popravke, med njimi tudi tako temeljite, da zakon niti ni več sporen. Celo nad proceduro se ni več mogoče pritoževati, odkar so v minulih dneh že drugič organizirali javne tribune in predstavitve novih pravil v lokalnih skupnostih, ki so zajete v parkovni režim. S tem so odpravili eno od zamer, namreč da predloga zakona ljudem prvič niso predstavili v imenu državnega zbora, ustanovitelja tega edinega slovenskega parka nacionalnega pomena, in hkrati uresničili zahtevo o preveritvi razpoloženja med ljudmi za morebitno širjenje meja parka, ki se je pojavila med prvim branjem. Vrste nasprotnikov pa se zaradi teh popravkov niso skrajšale.
"Politično inkriminirane" razprave o TNP
Teoretično bi novi zakon o TNP lahko sprejeli še v tem sklicu, julija, in torej v razmerah, ko imajo predlagatelji, skupina poslancev liberalne stranke, še zmeraj parlamentarno večino.
Vendar se z naglico približujejo jesenske volitve, po katerih se bo razmerje sil v parlamentu verjetno spremenilo. Vsaj dosedanje preverjanje javnega mnenja ponuja razloge za domnevo, da bodo sedanji nasprotniki potrjevanja novih pravil za slovenski nacionalni park, ki ta čas nimajo možnosti zaustaviti postopkov sprejemanja, v novem parlamentu dobili več veljave. Če bo tako, bodo po vsej verjetnosti prav postopek sprejemanja novih pravil za TNP razglasili kot primer nesprejemljivega delovanja sedanjih oblastnikov.
Razprave o novem zakonu o TNP so bile vseskozi "politično inkriminirane". Tako je zdaj še zmeraj aktualno novo zaščito narave v okolici Triglava namesto okoljskega ministrstva ali naravovarstvenikov, nevladnih organizacij ali univerzitetnih profesorjev biotehniške fakultete... predlagal in napisal kar bohinjski poslanec LDS Dušan Vučko. Če lahko sodimo po odzivih jeznih Gorenjcev, si s tem ta poslanec ni pridobil pretirano velikih simpatij, ki bi bile potrebne za ponovno izvolitev v parlament.
Posebno posrečen tudi ni bil nastop njegovega kolega na drugi strani političnega spektra, tržiškega župana Pavla Ruparja iz Slovenske demokratske stranke (SDS). Kot velik nasprotnik zakona je očitno prestopil rubikon, ko je Vučka javno pozval, naj pove, koliko denarja je dobil za to, da je napisal predlog novega zakona, ki naj bi bil sprejemljiv predvsem za predstavnike tujega kapitala. Odgovor je povzel po časopisnem članku: podkupnina naj bi bila znašala 100.000 mark. Nekaj mesecev kasneje resda še zmeraj čakamo na potrditev te Ruparjeve obtožbe, se je pa tržiški župan sam znašel sredi policijskih preverb in pozornosti tožilcev zaradi domnevnega podkupovanja in nepravilnosti pri vodenju občine.
Liberalizacija lastninskih odnosov v parku in ob njem ter predvsem drugačni pogoji za gradnjo v robnih delih nacionalnega parka so bili in so še zmeraj v domala neposredni zvezi z obuditvijo načrtov za gradnjo novega hotela v bližini Bohinjskega jezera, na robnem območju parka. Mnogi nasprotniki sprememb zakona so prepričani, da je v ozadju prav ta interes, zaradi katerega bi bilo treba žrtvovati naravno dediščino v nacionalnem parku.
Večina hotelov ob Bohinjskem jezeru, ki so v skupni lasti zasebnikov, je sicer potrebna temeljite obnove, kar podpirajo tudi lokalni prebivalci. Vendar se ti namesto z razpredanjem o najustreznejših načinih obnove ubadajo z idejami, kako najbolj učinkovito zavreti načrte o gradnji novega hotela, ki ga v prispodobi imenujejo: letalonosilka ob jezeru. V Bohinju so ustanovili civilno pobudo, prek katere so najprej z referendumom preprečili z Vučkovim predlogom predvideno novo razmejitev TNP: zaselki Ribčev Laz, Stara Fužina in Studor zato v aktualnem predlogu ostajajo v parkovnem režimu. Enako so z referendumom poskusili preprečiti namero bohinjske občine, ki je začela postopke za pridobivanje dovoljenj za gradnjo novega hotela ob jezeru. Tokrat so se v občini odločili preprečiti izvedbo referenduma, a zoper to so se v civilni iniciativi pritožili in pritožbo zdaj obravnavajo sodniki. Občina pa v vmesnem času ne more nadaljevati postopkov za izdajo dovoljenj.
Poleg politikov so se v razprave o novem zakonu, s katerim bi nadomestili več kot 20 let stara in zastarela pravila za delovanje v edinem slovenskem nacionalnem parku, vključili tudi strokovnjaki iz vrst naravovarstvenikov. Preko SAZU so pozvali k premisleku pred nepremišljenimi potezami, s katerimi bi naravnemu biseru Slovenije morebiti povzročili nepopravljivo škodo. Svoje nasprotovanje so strnili v sedmih točkah. "Za nas predlagatelje so bile te pripombe sveto pismo. Vse smo jih dobro proučili in vnesli v približno petnajst amandmajev k zakonu, zdaj pa jih mora pred drugim branjem v parlamentu potrditi še vlada," pravi Vučko.
Dnevne kvote obiskovalcev?
Medtem smo dočakali vstop v EU in zdaj za Slovenijo uradno velja vse, kar je tudi pri režimih v nacionalnih parkih že nekaj časa veljalo za članice EU. Tam lahko kot osrednja območja naravnih parkov razglašajo le območja, kjer ni prav nobenih vidnih vplivov gospodarskega delovanja ljudi. Kjer skratka - kot se to še zmeraj dogaja v TNP - nimajo svojih interesov ne gozdarji, ne lovci, ne rejci drobnice. Za take režime so med drugim nesprejemljive tudi zahteve žičničarjev na Voglu, ki bi moral poleg obnove naprav dobiti tudi sistem umetnega zasneževanja z vodnimi zbiralniki. Upravniki parkov se pri svojem delu naj ne bi ubadali niti z interesi zasebnih lastnikov, ki prevladujejo v TNP.
Tudi zato je v novem zakonu za zemljišča in druge nepremičnine predvidena predkupna pravica države. Žal pa slovenska vlada še zmeraj nima denarnega fonda za odkup zemljišč TNP, in kot kaže, za to tudi ni posebnega interesa. Že tistih 250 milijonov tolarjev, ki so jih lani namenili za plače oskrbnikov v parku (še 100 milijonov so zaslužili zaposleni sami), je bil "velik denar".
Vse te aktualne razprave za delovanje samega parka niso usodne. Če predlog neslavno propade, se bo uprava TNP lahko zgledovala po starem zakonu. Toda razmere v posameznih njegovih delih so resnično alarmantne in zadnji čas je, da jih uredijo. Bohinjsko jezero v poletnih mesecih obišče več tisoč ljudi na dan, kljub temu pa razen pobiranja parkirnine tam praktično nič ne funkcionira. Podobno neurejene razmere so v Trenti, na Pokljuki... Če ne bodo uredili kanalizacije, stranišč in kompletne turistične infrastrukture, bo nujno treba uvesti dnevne kvote obiskovalcev. Razburjenje javnosti, ki bi sledilo takemu ukrepu, bi bilo za domačine vsekakor dobrodošlo. Takrat verjetno s svojimi problemi ne bi več bili tako zelo osamljeni državljani Slovenije - resda sredi naravnega bisera, ki ga sicer v srcu nosi večina Slovencev.
Bojan Bauman