Slovenske novice - Boštjan Fon: ... zmesaril govedo, koze in čebele. Čreda koz Borisa Rožiča po napadu medveda pobegnila iz Storeč roven proti Voglu.
BOHINJ – Težave z medvedom v Bohinjskem kotu se nadaljujejo. Ne samo čebelnjaki, ki jih je potolkel kar nekaj, kosmatinec je letos precej posegal v pašno žival. Septembra so pod Orožnovo kočo videli celo dva, ki sta šla za živino, a kot je videti, eden vztraja na bohinjskem koncu. V Bariči dolini proti dolini Poljana je medved šel za čredo in se spravil nad brejo kravo. Ko jo je podrl na tla, ji je najprej požrl vime, nato pa je iz drobovja potegnil še nerojeno tele in mu odgriznil nogo. Pozneje se je do krave, ki jo je ugonobil, še vračal in se gostil z njo, za Črno goro pa je gnal žrebe čez mostič tik do vrha smučišča Kobla, kjer ga je pokončal.
Vse bliže ljudem
»Več govedi je bilo z globokimi raztrganinami od medvedje šape in opraskanih. Krave so letos precej prej, kakšen mesec, prišle v dolino, saj čutijo nevarnost. S prihodom so kmetom povzročile težave zaradi slabih zalog zimske krme, saj je bila letos zelo slaba košnja,« pove Boris Rožič iz Ribčevega Laza v Bohinju, rejec drobnice, ki ima trenutno devetdesetglavo čredo mesnega tropa koz, torej koz, ki se jih ne molze, temveč mleko posesajo kozlički, žival pa je namenjena za kulinariko: »Medved je prek celega leta na območju od Ratitovca do Komne oziroma Spodnjih Bohinjskih gora povzročal preglavice rejcem živali. Spravil se je tudi na nekaj čebelnjakov, ki so precej blizu domovanju človeka. Čebelnjak na Bitnjah, ki ga je razdejal medved dober mesec in pol nazaj, je moj,« pravi Rožič. Škoda je bila ocenjena na okoli petsto evrov: »To mi ni predstavljalo težave, čebelnjak sem sam popravil in je zdaj spet v svoji primarni funkciji.« Nekdanji poveljnik civilne zaščite občine Bohinj pove, da je medved, ki v letošnjem poletju ni imel veliko izbire hrane v gozdu, prešel na kri: »Slabo je bilo z jagodičevjem, gob je malo, še čebelja berba je bila slaba.«
Liter kozjega za sedem kravjega
Kozje meso je bilo v obdobju samupravnega socializma nekaj slabega, znak za revščino, in kot je pisal in govoril mislec iz tega časa Edvard Kardelj, je bila koza sovražnik ljudstva številka ena. Toda to še zdaleč ne zdrži. Slovenija je postala zaraščena, številni pašniki so postali neuporabni, poti so neprehodne in le drobnica je tista, ki do narave prijazno zaradi svojega načina prehranjevanja vzdržuje in čisti pašna območja. Francija, Nemčija, Anglija in sosednja Avstrija imajo za rejce čred prostopaseče drobnice posebne ugodnosti. Predsodki proti kozam, ki jih imajo bogati, in problemi z njihovo rejo, ki jih imajo revni, izhajajo predvsem iz težav, ki jih imajo pri nadzoru njihovega gibanja pri pašni reji. Koza je disciplinirana žival in pripravljena na sodelovanje. Njeno težavno obnašanje je pogojeno z njeno specifično potrebo po krmi in zavetju v primeru neugodnih vremenskih razmer, kadar ji zaužita krma ne daje tistega, kar potrebuje za obnavljanje toplote telesa. Sicer pa poglejmo praktično: za liter oddanega kozjega mleka rejec prejme toliko, kot da bi oddal sedem litrov kravjega!
Gobar našel raztrgano kozo
Koze so Rožičevi skupaj z drobnico članov pašne skupnosti Bohinjska Bistrica odgnali proti Zadnjemu Voglu, kjer so se pasle v revirju Vogla, Podrte gore, Rodice in Šije od maja. Do zdaj lastniki drobnice niso zaznali nobenih težav, toda pred dvema dnevoma je gobar poklical delavce Triglavskega narodnega parka (TNP), da je na območju Storeč roven takoj za vodnim zajetjem naletel na raztrgano kozo, ki jo je pokončal medved. Gobar, ki je tudi lovec, je takoj vedel, da gre za kosmatinca, saj so ob kozi ležali medvedji iztrebki. Iz TNP so poklicali Rožiča, ta pa je obvestil regijski center za obveščanje o najdbi, hkrati pa se je sam podal na območje skupaj z lovskim psom. »Včeraj sem kozo, oziroma njene ostanke, potegnil iz gmajne proti bivši sirarni na planini, da bi danes lahko pristojni pogledali in ocenili škodo. Pa so mi dopoldne javili, da koze ne najdejo. Kot je videti, je medved ponoči prišel nazaj in jo do konca požrl ali pa jo je odvlekel nekam na varno oziroma na kraj, kjer jo bo v primeru lakote lahko našel in jo do konca pojedel.« Rožič pove, da niti ene iz črede svojih koz ni našel, kot se mu dozdeva, je čreda iz Storeč roven pred medvedom pobegnila proti Voglu: »Koze se vrnejo v dolino po navadi same kakšen teden prej, preden zapade prvi sneg. Toda prepričan sem, da se bo medved še poganjal v čredo, in zato se moram podvizati v gore, najti koze, jih zbrati in čim prej prignati do doline, do Zabrševja, kjer bodo v zimski oskrbi do spomladi, kar pomeni tudi, da bodo teoretično na varnem pred medvedom.« Potem povzame: »Kot je opaziti, je tale naš medved že na pol udomačen, torej ne morem trditi, da ne bo našel poti do Zabrševja, podrl ogrado ter planil nanje. Razen obore in v njej nameščenega električnega pastirja namreč ni drugega varstva za živali.«
Medved se je navadil okusa sveže krvi
Pred leti so v bohinjskem koncu imeli medveda, ki jim je sredi zime počenjal po Ukancu neumnosti, saj je vdiral v kontejnerje s smetmi sredi dneva in hlačal okoli hiš. Morali so ga uspavati in prepeljati drugam. »Tale medved, ki se je pojavil letos... Ko je enkrat okužen s krvjo, kot temu pravimo, nima več poti nazaj. Ne glede na pristojnosti in zakone TNP je treba s tem medvedom nekaj narediti. V Bohinju je medved ta hip postal nevarnost tako za gobarje v jutranjih urah kot sprehajalce v večernih urah. Menim, da se bo s padanjem temperatur bolj in bolj bližal hišam. Hrane mu bo zmanjkovalo in bo šel do smetnjakov, potem do kmetij. Obeta se topla zima, zato menim, da tudi ne bo šel k zimskemu počitku. Položaj je treba rešiti čim prej.« Rožič še pove, da je treba za medveda, ne glede ali je na območju TNP ali ne, ustrezno poskrbeti: »Še enkrat poudarjam: medved se je navadil okusa sveže krvi. Ko bo lačen in blizu človeških bivališč, ne bo izbiral, ali bo to živalska ali človeška!«
Boštjan Fon