Delo, 17.04.2004, Dogodki dneva - Matjaž Albreht: Letna poročila društev, katerih prihodki presegajo 100 milijonov tolarjev, bo pred sprejemom morala revidirati revizijska družba
Nov predlog zakona o društvih
Onemogočiti zlorabe statusa
Letna poročila društev, katerih prihodki presegajo 100 milijonov tolarjev, bo pred sprejemom morala revidirati revizijska družba - Opredeliti nepridobitnost društva
Ljubljana - V Sloveniji je že več kot 18 tisoč društev, ki so registrirana na podlagi zakona o društvih, ki ga je državni zbor sprejel leta 1995 in dopolnil leta 1999. Najštevilčnejša so športna, kulturno-prosvetna in gasilska društva. Postopno se povečuje število društev na področju varstva človekovih pravic, varstva okolja, mednarodnega sodelovanja in varstva pravic najrazličnejših manjšin. S tem pa ni v celoti izčrpana človekova pravica do svobodnega združevanja, ki jo urejajo tudi zakon o političnih strankah, o verskih skupnostih in o reprezentativnosti sindikatov.
V dosedanji ureditvi so še nekatere druge pomanjkljivosti. Pravico do ustanavljanja društev so do zdaj imeli samo posamezniki. Zakon naj bi po novem dopuščal, da bi društva lahko ustanovile tudi pravne osebe. S tem bi omogočili večji razmah tudi na področjih, kjer društva niso množična, kot so znanost, varstvo človekovih pravic, razvoj demokracije itd. Društvom bi tako že z ustanovitvijo zagotovili določena sredstva za namene in dejavnosti, ki same ne prinašajo prihodkov. Pomanjkljivost zakona pa je tudi nadzor in možne zlorabe statusa za opravljanje izključno pridobitne dejavnosti. Zato je vlada pripravila nov predlog zakona, katerega splošno obravnavo naj bi na zahtevo opozicije opravil državni zbor na zasedanju, ki se začenja danes.
Zakon naj bi podrobneje opredelil nepridobitnost društva. Možni ustanovitelji so domače in tuje nepridobitne pravne osebe, izenačen je položaj tujcev pri ustanavljanju društev z državljani, opredeljen je pravni položaj tujih društev, ki delujejo v Sloveniji in neregistriranih združenj. Določena je odgovornost društev in njihovih pravnih odgovornih oseb, postopek za pridobitev statusa, nadzor nad izpolnjevanjem zahtevanih pogojev in posledice kršitev določb.
Društvo ne more biti ustanovljeno za pridobivanje dobička. Vse presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti mora društvo nameniti uresničevanju svojega namena. Pri tem ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma vzpodbujanja k nasilju ali vojni. Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, prav tako tudi njegove odgovorne osebe. Ustanovijo ga lahko tri fizične ali pravne osebe. Če se v društvo včlani manj kot sedem let stara oseba, mora podpisati pristopno izjavo zakoniti zastopnik, za včlanitev oseb do petnajstega leta starosti pa mora zakoniti zastopnik podati pisno soglasje. Tuje društvo lahko deluje v Sloveniji preko podružnice, ki se vpiše v register podružnic tujih društev.
Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost, ki je opredeljena v temeljnem aktu le kot dopolnilno dejavnost. Pridobitna dejavnost ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva pač pa predstavlja storitev, ki zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva. Društvo, katerega letni prihodek je manjši kot milijon tolarjev, lahko vodi le knjigo prihodkov in izdatkov. Društvo, katerega letni prihodek ne presega 5 milijonov tolarjev, bo lahko vodilo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, ostala društva pa po načelih dvostavnega knjigovodstva. Računovodske izkaze društva, čigar prihodki ali odhodki letno presegajo 100 milijonov tolarjev, pa bo morala pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba.
Zakon predpisuje tudi pogoje za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu. Tega podeljujejo pristojna ministrstva. Takšno društvo bo imelo prednost pri pridobivanju sredstev iz državnega proračuna pred ostalimi društvi. Status društva, ki deluje v javnem interesu, pa bo mogoče tudi odvzeti. Zakon določa izrecno, da premoženja društva ob njegovem morebitnem prenehanju ne bo mogoče prenesti na politično stranko. Za društva, ki ne bodo opravljala svoje registrirane dejavnosti ali ne bodo vodila poslovnih knjig skladno z zakonom, je zagrožena kazen od 100 tisoč do 4 milijone tolarjev. Do 250 tisoč tolarjev pa je zagrožena kazen še za odgovorno osebo. Predlog novega zakona o društvih je že obravnaval državni svet, ki opozarja na nejasne določbe v zvezi s pridobitno dejavnostjo društev in pa na pogoje za pridobitev statusa društva v javnem interesu. Jasneje pa naj bi razmejili tudi delovanje društev od političnih strank, da bi onemogočili morebitne zlorabe.
Matjaž Albreht