Martina Čufar: ... se je izkazal za srečen dan. Vsaj za Slovenke v Chamonixu. Mina je na tekmi za svetovni pokal zmagala, jaz pa sem nekaj ur prej opravila s smerjo, za katero sem mislila, da mi bo še dolgo bremenila ramena.
Tweety (8b) v Bionnassayu. Ko sem šla prvič vanjo konec novembra sem komaj naredila vsak gib posebej, nekaj od njih pa sploh ne. Kaj šele da bi lahko kak komplet vpela. Konec aprila, sem uspela povezati po nekaj gibov in vpenjati komplete, maja sem že delala lepe poskuse z enim ali dvemi padci, potem sem jo pa malo zaradi spleta okoliščin in malo namerno pustila, ter se v petek 13. vrnila v Bionnassay, bolj z namenom pokazat Urški Florijančič to plezališče, kot kaj težkega splezat. No potem sem ugotovila, da je vreme idealno, oblačno in ne prevlažno in premraz in sem šla malo ponoviti gibe. Pa se mi je vse zdelo precej lažje. In sem si rekla, da pač probam, do kam bo šlo. In je šlo! Na kvazi počitku pred drugim detajlom, kjer sem se ponavadi le navijala in ne počivala, se mi je celo uspelo spočiti, tako da je šel detajl kot po maslu! Za konec me je pa čakalo še skoraj 20 metrov nepoznanega terena … Ker sem se prej vedno obrnila po koncu težav, kot večina plezalcev, a sem si rekla, da če je štant na vrhu, je treba do njega, čeprav je le okoli 6b … a po prahu, lišajih, krušljivi skali … sem »molila« da se mi kaj ne odlomi! In se ni! The best, tolk je fajn, ko nekaj uspe takole čisto nepričakovano. Verjetno ima nekaj pri tem uspehu tudi dejstvo, da sem v zadnjem času večkrat plezala na višini, in sem bila oborožena z nekaj več eritrociti v krvi. Granit je res pravi doping.
V Flammes de Pierre sva z Nicotom splezala La reprise (300 m, 7a), v južni steni Aiguille de Midi sva s Sylvie Drouillat poskušali v strehi Madalton (7b+) … a se bo še treba vrniti, v Breventu sem s Sebom Angaldom preplezala Premier de Corvee (7a, 180 m), pa še eno lažjo v »normalni« nadmorski višini s svojo poročno pričo Jessico Taleb, Vipere au pied (6b, 250 m) v Barberinu.
Pred Tweety sem v drugem poskusu opravila z Gare a Grand Gourou (8a+) v Tinesu. Včeraj sem s Slovenci plezala v Cascade de Doran, in uspela v La chevre de mon voisin (8a). V najlepši smeri sektorja, Le mur jaune (8b), ki mi je prvih 38 metrov pisana na kožo, se pravi rahlo previsna platka s poličkami, padla na luknjici za en prst dva metra pod vrhom. A bo šlo, ker se da fajn noge postavit. Samo zdaj so v prednosti dolge smeri …V torek v granit Grand Capucina!
Martina Čufar