Dr. Danilo Türk: Naše gore in Triglav simbolizirajo našo moč
MMC RTV SLO: Spomin na štiri srčne može, ki so prvi osvojili Triglav, še živi
Ribčev Laz, 24. 8. 2012: Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil osrednje slovesnosti ob prazniku Občine Bohinj v spomin na 234. obletnico prvega vzpona na vrh Triglava.
V pozdravnem nagovoru je izpostavil, da je Triglav osrednja podoba slovenskih nacionalnih simbolov, grba in zastave. Pod tem simbolom nastopajo tudi naši športniki, med katerimi je predsednik omenil olimpijsko prvakinjo v judu Urško Žolnir, ki je na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu zmagala s hrabrostjo, znanjem, spretnostjo in domoljubjem, ki ga tako odločno uprizarja silhueta Triglava.
Triglav po besedah predsednika simbolizira tudi našo samobitnost, naš obstanek in naše sposobnosti. Ta simbol bo večno ostal simbol slovenstva, zato je prav, da ga gojimo s spoštovanjem, je poudaril predsednik. Tudi slovensko planinstvo je del naše identitete in naše samobitnosti. Predsednik je ob tem spomnil na zgodnjo osvojitev naših najvišjih vrhov in na velike alipinistične dosežke slovenskih planincev po vsem svetu, ki so iz tega izšli. Vse to je možno samo zato, ker ljudje v Sloveniji čutimo z našimi gorami, jih tako močno spoštujemo in jih imamo tako močno radi, je dodal predsednik.
Predsednik je izrazil željo, da bi se Bohinj čim uspešnejše razvijal, da bi premagal vse trenutne razvojne probleme ter da bi duh planinstva in osvajanja najvišjih dosežkov vodil razvoj tega kraja, pa tudi razvoj celotne Slovenije. Kadarkoli govorimo o posamenzih problemih, moramo o njih govoriti z občutkom za dosežke, ki smo jih sposobni. "Skupaj smo in naše gore in naš Triglav simbolizirajo našo moč," je sklenil predsednik Türk.
Spomin na štiri srčne može, ki so prvi osvojili Triglav, še živi.
MMC RTV SLO.si: V Bohinju slovesnost ob 234. obletnici prvega vzpona na Triglav
V Bohinju so se na tradicionalni proslavi spomnili prvega vzpona štirih srčnih mož na Triglav, goro, ki je postal simbol slovenskega domoljubja.
Na proslavi v okviru bohinjskega občinskega praznika so se zbrani - slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik republike dr. Danilo Türk - ob spomeniku štirim srčnim možem v Ribičevem Lazu v petek poklonili spominu štirih srčnih mož, ki so pred (skoraj) 234 leti osvojili Triglav.
Štirje domačini iz Bohinja - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer - so se 26. avgusta 1778 prvi povzpeli na Triglav, kar je pomemben pomnik gorskega raziskovanja in osvajanja še neosvojenih vrhov.
Najvišja slovenska gora Triglav je pomembna ne le za Slovence, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu. Mogočni mejnik v alpski verigi s svojo značilno podobo in kulturnozgodovinskim pomenom velja za enega najprepoznavnejših simbolov slovenstva, zato je dobil svoje mesto tudi v državnem grbu.
Triglav kot mejnik v planinskem svetu
S Triglavom je povezana bogata planinska zgodovina, s katero se lahko Slovenija pohvali pred precej številčnejšimi narodi alpskega sveta. Prvič je bil osvojen osem let prej kot Mont Blanc, 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Šele 79 let po prvem vzponu na Triglav je bila v Angliji ustanovljena prva planinska organizacija na svetu sploh.
V Sloveniji smo svoje prvo planinsko društvo dobili 94 let po podvigu, s katerim so se v zgodovino zapisali štirje srčni možje. Triglav pa se je kot simbol slovenstva dokončno uveljavil z župnikom Jakobom Aljažem, ki je za nekaj goldinarjev od dovške občine odkupil njegov vrh in ga pozneje skupaj z znamenitim stolpom, ki ga je na njem postavil, podaril Slovenskemu planinskemu društvu.