Janez Pikon: »Slišim jih igrati, že prihajajo na Bistrco« je vzneseno in v velikem pričakovanju dejal neučakani fantič, starejšim domačinom ob Hotelu Markeš, kjer so Rauharsko godbo na pihala pričakali in navdušeno pozdravili. 
Bila je nedelja, so dejali in uvodni nastop Rauharske godbe na pihala. »Kdaj so moj oče našli čas in popisal vse te zvezke z notami, ki jih je bila polna ta vlika omara v naš hiš, Pr' Bisc na Ravnah,« je dejal njegov sin Alojz Koblar, ki se je prijazno odzval moji prošnji, da spregovoriva o Rauharski godbi na pihala, ki je uspešno nastopala v obdobju med prvo polovico prejšnjega stoletja, v Bohinju, vaška pleh banda iz leta 1923. Jure Koblar (Biščov Jur) je zelo zgodaj začel svojo glasbeno nadarjenost izpopolnjevati pri kaplanu na Koroški Beli. Kljub številni družini, ki jo je imel, se je vestno in vztrajno udeleževal usposabljanja, katerega strogi in natančni kaplan ni toleriral in pridobljeno znanje z neizmerno željo po ustanovitvi svoje godbe na pihala uresničil kar v domači vasi Ravne nad Bohinjsko Bistrico, ki ni imela nikdar več, kot dvajset domačij. Vneto sta mu pomagala Martin Mencinger (Štokalov Mart'n) iz Bistrice, ki je že sodeloval pri Jeseniški godbi in Franc Čuden (Čučkov ata) iz vasi Bitnje, človek, ki je znal skoraj vse, oba sta pomagala Biščovemu Jurju do njegove velike želje.
Prijeten spomin na Ravharsko godbo na pihala, (Ravharsko pleh bando), ki je delovala v zgodnjih letih prejšnjega stoletja. Fotografija je nastala 7. maja 1927 pred Rožmanovo ta staro hišo, stojijo od leve proti desni: Franc Ravnik (Klemenč'n Franc), Janez Ravnik (Pongrčov Janez), Jaka Ravnik (Cjanov Jaka), Janez Ravnik (Cjanov Janez), sedijo Jože Ravnik (Pavlov Joža), Jože Ravnik (Klemenč'n Joža), Jure Koblar (Biščov Jur, letnik 1886, 41 let), Štefan Rozman ata in sin (oba Rožmanova), ležita Lovrenc Simčič (živel pri Rožmanu) in Polde Koblar (Biščov Polde, letnik 1913, 14 let). Vodja godbe je bil Jure Koblar (Biščov Jur, v sredini).
Na skupinski fotografiji Rauharske godbe na pihala (Rauharske pleh bande) leta 1923 z domačini iz vasi Ravne, ko so že vrsto let uspešno nastopali. Kapelnik Jure Koblar (Biščov Jur) - tretji z desne v drugi vrsti, Martin Mencinger (Štokalov Mart'n) - četrti z desne v prvi vrsti, iz Bohinjske Bistrice in Franc Čuden (Čučkov ata - Francl) - tretji z desne v prvi vrsti, iz Bitenj so najbolj zaslužni, da je bila skupina ustanovljena in več kot petnajst let uspešno nastopala na raznih prireditvah in pogrebnih sprevodih po bohinjskih vaseh v obdobju prve polovice prejšnjega stoletja. Z že prej ustanovljeno Jeseniško godbo na pihala (Štokalov Mart'n je bil več let pri Jeseniški godbi, potem je na prošnjo Biščovga Jurja pomagal skupaj z Francetom Čudnom (Čučkov ata - Francl) z Bitenj pri ustanovitvi in delovanju Rauharske godbe) in godbo v Selški dolini je Rauharska godba na pihala med prvimi ustanovljenimi glasbenimi skupinami na Kranjskem, ki je uspešno nastopala v Bohinju.
Godbeniki z vasi Ravne so igrali na raznih prireditvah, sprejemih in pogrebnih sprevodih. Veliko šaljivih zgodb, vendar neupravičenih do glasbenikov z vasi Ravne sem slišal pripovedovati starejše domačine, toda povedati vedo, da so z zelo čustvenim pristopom in veliko treninga, (vaje so imeli večkrat tudi na pobočju 'Medjova mlina', na robu pod omenjeno domačijo), čudovito uspeli in znali zelo lepo zaigrati. Mi, ki smo vedno živeli z vasjo smo vsekakor ponosni na Ravharsko godbo na pihala, (Ravharsko pleh bando).
Janez Pikon