Išči

Iz preteklosti

Poobjave starejših  dokumentov (člankov,  fotografij), zgodovinske predstavitve ...

Iz preteklosti

Objavljalci

Authors

Arhiv

Rodarjove cofarce

 Bohinju ima smučanje dolgo tradicijo, začetki smučanja so močno povezani z izdelavo smuči, ki so jih v Bohinju izdelovali že pred 1. svetovno vojno v kolarski delavnici Franca Rozmana, po domače RodarjaJanez Pikon: Leta 1902 je kolar Franc Rozman (Ródar) iz Bohinjske Bistrice izdelal prve cófarce, po vzorcu zlomljenih smučk, ki so jih turisti pustili v Bohinju.

Rodarjove cofarce

Prvi smučarji v Bohinju so bili lovci in gozdarji, ki so potrebovali smuči za opravljanje službe na terenu. V davni preteklosti so za vse discipline izdelovali smuči kar v domačih mizarskih delavnicah. V Bohinju ima smučanje dolgo tradicijo, začetki smučanja so močno povezani z izdelavo smuči, ki so jih v Bohinju izdelovali že pred 1. svetovno vojno v kolarski delavnici Franca Rozmana, po domače Rodarja. Obrt je nadaljeval njegov sin Jakob Rozman, ki je posel še razširil. Njegove smuči znamke Triglav so postale znane po vsej Darvski banovini vse do Zagreba. Poleg odličnih jesenovih smuči je izdeloval tudi sanke, od leta 1908 z blagovno znamko »TRIGLAV SKI,« poznane cofarce.

Franc Rozman (Rodar) iz Bohinjske Bistrice je izdeloval je odlične jesenove smuči, od leta 1908 tudi pod blagovno znamko »TRIGLAV SKI,« poznane cofarceLeta 1902 jih je začel izdelovati kolar Franc Rozman (Rodar iz Bohinjske Bistrice), po vzorcu zlomljenih smuči, ki so jih tujci pustili v Bohinju (turisti in vojaki). Kolar Jakob Rozman je izdeloval odlične jesenove smuči od leta 1908 tudi pod blagovno znamko TRIGLAV SKI (znamenite in poznane cofarce)Turno smučarski raj s pobočja Rodice nižje med Ulcami do planine Suha, fotografija na planini Suha iz leta 1957Stari oče Franc Rozman (Rodar), Anton Šercer (Jurjóvčóv) in oče Jakob Rozman (Rodarjov vočk)Franc Rozman (Rodar) iz Bohinjske Bistrice je izdeloval je odlične jesenove smuči, od leta 1908 tudi pod blagovno znamko »TRIGLAV SKI,« poznane cofarce

Ugodne naravne prilike in prva svetovna vojna so povzročili silovit razvoj našega smučarskega športa, ki je v povezavi s turizmom opredelil Bohinj kot prvo slovensko zimskošportno središče. Velikanski prispevek k bliskovitemu razvoju zimskega turizma v Bohinju pripada tudi kolarju Francu Rozmanu (Ródaru), da so se zgodili prvi smučarski tečaj, prvo zimsko državno prvenstvo, prve skakalne tekme na smučeh, prve tekaške tekme čez brda in več smučarskih klubov v Bohinju do druge svetovne vojne.

Prvi smučarski tečaj, prvo zimsko državno prvenstvo, prve skakalne tekme na smučeh, prve tekaške tekme čez brda in več smučarskih klubov v Bohinju do druge svetovne vojne - foto arhiv: Franci SavencRavharski smučarji iz leta 1952 pri karavli (Mencingerjeva koča) na terenih današnje Koble. Stojijo z leve, Janez Cerkovnik (Tubejov Janez), Tine Ravnik (Ženčov Tine), Jože Rozman (Frančov Joža), Jože Pikon (Dolinarjov Joža), Janez Ravnik (Pangrčov Janez), Janez Ravnik (Marklnov Janez), Peter Šorli (Šorlijev Peter) Janez Pikon (Dolinarjov Janez), Filip Ravnik (Cjanov Filip), Franc Rozman (Frančov Franc), Polde Pikon (Dolinarjov Polde), sedijo Janko Ravnik (Ženčov Janko), Jože Rozman (Rožmanov Joža), Jože Ravnik (Klemenč'n Joža)Prvi smučarski tečaj, prvo zimsko državno prvenstvo, prve skakalne tekme na smučeh, prve tekaške tekme čez brda in več smučarskih klubov v Bohinju do druge svetovne vojne - foto arhiv: Franci SavencPod Hanssenovo skakalnico, leta 1936 - 1937, od leve proti desni: 1.- Franc Podlipnik (Anžlin), 2.- Janko Logar (Ozefkov), 3.- Mirko Pristavec, 4.- Tomaž Godec, 5.- Janko Pristavec, 6.- Miloš Ravhekar, 7.- Jože Skočir (Tajčov), 8.- Anton Žnidar (Sušnkov)Prvi smučarski tečaj, prvo zimsko državno prvenstvo, prve skakalne tekme na smučeh, prve tekaške tekme čez brda in več smučarskih klubov v Bohinju do druge svetovne vojne - foto arhiv: Franci Savenc

Za skakalne smuči je veljalo, da so morale biti iz jesenovega lesa, samo mlada debla, ker je bil les bolj prožen. Sami so les posekali in ga primerno posušili (les so uvažali tudi iz Slavonije), ter ga obdelovali.

Skakalne smuči so bile dolge od 220 cm do 240 cm, široke 12 cm in od 2 do 2,5 cm debele. Spodnja drsna površina je imela 3 žlebove (grabnce), da je smučka drsela bolj ravno po snegu. Teža takih smuči je znašala do 6 kg, z različnimi vzorci, odvisno od ročnosti izdelovalca, vendar se je oblika iz leta v leto izpopolnjevala.

Vir: Iz bohinjske smučarske preteklosti, pobudnik zimskošportne zbirke: Ivan Veber


Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ...Moj arhiv: Janez Pikon

Video: Rodarjove cofarce

Pr' RodarjoLeta 1902 je kolar Franc Rozman (Rodar) iz Bohinjske Bistrice izdelal prve cofarce, po vzorcu zlomljenih smučk, ki so jih turisti pustili v Bohinju. Izdeloval je odlične jesenove smuči in sanke, od leta 1908 z blagovno znamko »TRIGLAV SKI,« poznane cofarce Blagovna znamkaIzdeloval je odlične jesenove smuči, od leta 1908 tudi pod blagovno znamko »TRIGLAV SKI,« poznane cofarce
Smučišče KoblaPrvi smučarski tečaj, prvo zimsko državno prvenstvo, prve skakalne tekme na smučeh, prve tekaške tekme čez brda in več smučarskih klubov v Bohinju Bohinjsko jezeroPrvi smučarski tečaj, prvo zimsko državno prvenstvo, prve skakalne tekme na smučeh, prve tekaške tekme čez brda in več smučarskih klubov v Bohinju

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1198

IZ PRETEKLOSTI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.