Vladimir Habjan: Pred njo je vodstvo PZS na novinarski konferenci predstavilo najpomembnejše aktivnosti.
Delovni predsednik Rudi Skobe je povabil k razvojno usmerjeni razpravi in apeliral na strpnost do drugače mislečih. Predsednik PZS Franc Ekar je...
Skupščina Planinske zveze Slovenije
V soboto, 15. maja 2004, je v Novem mestu potekala redna letna skupščina PZS. Pred njo je vodstvo PZS na novinarski konferenci predstavilo najpomembnejše aktivnosti PZS, kot so: 25 let slovenskega pristopa na Mount Everest, problematiko varnosti v gorah pred začetkom letne planinske sezone, zavarovanja za primer nesreč ter rezultate ankete o obiskovalcih gora, nov program usposabljanja planincev za pridobitev strokovnega naziva »varuh gorske narave«, uspešen začetek akcije »Od Prekmurja do Primorja«, priprave na septembrsko skupščino alpskega loka CAA in še nekatere druge aktivnosti.
Začetek skupščine je bil tako kot ponavadi slovesen, zapeli so ljudski pevci "Fantje z vasi", zaigral je harmonikar Janez Lekše. Skupščino so uvodoma pozdravili: predsednik PD Novo Mesto Jože Perše, podžupan občine Novo mesto Adolf Zupan, v nadaljevanju pa še poslanec Jelko Kacin in župan občine Škocjan Tone Zupet. Kacin je v svojem govoru poudaril, da se mora PZS pripraviti na Evropo in se vprašal, če je sedanja organiziranost še primerna. Po izvolitvi delovnih organov je skupščina začela z delom. Delovni predsednik Rudi Skobe je povabil k razvojno usmerjeni razpravi in apeliral na strpnost do drugače mislečih. Predsednik PZS Franc Ekar je podal poročilo o delu v preteklem obdobju, ki je vsebovalo večino tem, ki jih je obravnaval upravni odbor PZS. Povabil je »nazaj k naravi« in »nazaj v planinski paradiž, v raj vrh gore« ter čestital PD Novo Mesto ob njihovem 90-letnem uspešnem delu. Zavzel se je za to, da bi bil sprejem novih zakonodaj, ki posegajo v gorski svet, bolj naravovarstveno usmerjen. Velik poudarek je posvetil planinskemu vstopu v Evropo, problematiki prostovoljstva v planinstvu, organiziranju in izvajanju gorskega reševanja, kvalitetnemu delu strokovnih služb in prostorom PZS, povečanju odgovornosti delovanja v planinstvu, problematiki mladih in planinskemu muzeju. Na koncu se je zahvalil vsem, ki so s svojim delom prispevali k tem, da je »da je PZS kar se da resnično vse slovenska«.
Sledilo je poročilo verifikacijske komisije - skupščina je bila sklepčna. Ob sprejemanju dnevnega reda se je zapletlo, saj delegati niso sprejeli pobude GRSS, da predstavi problematiko organiziranja GRS, zato so vsi delegati GRS zapustili skupščino. Sprejet je bil sklep, da se o vsakem predlogu takoj sklepa in da se na naslednji skupščini obravnava poročilo o izvajanju sklepov prejšnje skupščine. Manja Rajh (Celje Matica) se je vprašala o zakonitosti uveljavljenih sprememb Statuta PZS. Sledila so skrajšana poročila nekaterih komisij in odborov pri UO PZS. Po odmoru je sledila razprava na poročila. Tomaž Willenpart (PD Ljubljana - Matica) je opozoril na netransparentnost delovanja PZS, neurejeno zavarovanje za reševanje v tujih gorah, neustreznost članarine, porast stroškov PZS in obravnavo plana 2005 - ki ga ni na dnevnem redu. Več razpravljavcev je načelo temo starosti članov mladinskih odsekov. Katja Kadiš (Vodniška komisija) je izpostavila problematiko zavarovanja vodnikov, zato je bil sprejet sklep, da so vsi strokovni delavci zavarovani za odgovornost tudi če gre na aktivnostih za nečlane planinskih društev. Sprejet je bil tudi sklep, da strokovne službe redno plačujejo stroške bivanja v planinskih kočah, kjer potekajo vodniške in druge aktivnosti, kar je bil problem v preteklosti. Nekaj zapletov je bilo v zvezi s planinskim muzejem, zato je bil sprejet, da PZS sklene dogovor, ki bo olajšal nadaljevanje projekta izgradnje muzeja. Na pobudo Bojana Rotovnika (Šoštanj) je bil sprejet sklep, da dodatno zavarovanje urejajo člani z zavarovalnico in ne več prek PD. Zaradi pogostih zapletov v zvezi s sklepčnostjo je bil sprejet sklep, da se zmanjša število delegatov za skupščino. Izpostavljenih je bilo še več tem kot: neučinkovitost reorganizacije dela PZS in strokovnih služb, »večna tema« - članarina, podpora evropskim pešpotem, spet se je obudila pobuda za predmet planinstvo v šolah idr. Zanimiv je bil predlog Mira Eržena (Mojstrana), naj se delovni prostori PZS preselijo v prostore muzeja v Mojstrani. Napetost je nekoliko narasla po tem, ko delovni predsednik delegata Marka Goršiča (MDO Notranjska) ni pustil k razpravi zaradi nenavedbe teme razprave. To in veliko število razpravljavcev, ki je časovno precej zavleklo sejo, je imelo za posledico odhajanje delegatov. Zato je bilo po hitrem postopku sprejeto le finančno poročilo, po tem pa se je seja po dobrih šestih urah zaradi nesklepčnosti zaključila. Na dnevnem redu pa je ostalo še precej točk: poročilo častnega sodišča in nadzornega odbora, finančni načrt za 2005, problematika poslovnih prostorov PZS in vsebinska tema: kakšno planinsko organizacijo si želimo ter ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju.
Besedilo in fotografija
Vladimir Habjan