Anže Šenk: Po lanskoletnem navdušenju „turnanja“ po pobočju ledenika Marmolada nad Fedaio smo sklenili, da bi tabor v tem terminu moral postati vsakoleten.
Po Matijevi spodbudi, je bilo mnogo navdušenih. Srečnežev uživanja prave snežne zime pa nas je bilo na koncu enajst. Janko, Jure, novinec, ki bo kmalu znan širši druščini, Luka, Marjan, Matija, Milan, Špela, Tim, Urh, Žan in jaz. Skupinica nezakompliciranih s praktično celotne Slovenije.
Vremenska napoved, ki ni bila najboljša, ni upihnila naših nasmejanih lic. Silvano, gostiteljico v apartmajih, smo že lani navadili na pozen večeren, skoraj jutranji prihod. Prvi dan rahlo rosenje. Ne gremo na Marmolado, ker naj bi bile razmere dovolj dobre že iz veliko bližje Arabbe. Veselo raziskujemo terene, odpirajoče nebo nam ponudi nekaj lepih utrinkov dolomitskega okolja. Večeren sprehod, kjer damo duška kiparski žilici, obrodi snežno skulpturo, ki je še dva dni prava atrakcija Lavinalonga, majhne vasice kjer bivamo. Začne snežiti. V pričakovanju napovedanih novih 30 cm snega gremo spat.
Jutranja južna belina ne daje takega videza. A že med vožnjo, zaradi nevarnosti plazov in poznavanja situacije, ponovno v Arabbo, se debelina vode preobražene v ledene kristale snežink, pošteno veča. Ta dan smo gazili tudi do kolena. Južnega snega! To špuro uporabljamo tudi preostala dva dneva. V vzponih grizemo vsak po svoje pa vseeno vedno skupaj krenemo v spust. Vmes uživamo v ponujenih razgledih, kakšnem peš skoku na bližnji kucelj, lovljenju motivov v objektiv ... Smučarija je v tem južnem, nato malo skorjastem globokem snegu bolj „garaška“ ali bolj na gliho v primerjavi z lanskoletnim plavanjem po pršiču.
V soboto le najdemo že nekaj trde podlage poprhane z nekaj centimetrčki puhka. V petek se po jutranjem oz. dopoldanskem sneženju naredi prekrasen dan. Izkoristimo ga za izlet v mondeni Canazei in občudovanje sten ter vrhov ob vijugasti cesti čez prelaz Pordoi. Prav vsak dan beseda nanese tudi na znamenito nočno tekmo v tem koncu, ko preiskujemo, kje naj bi šla proga. Sella Ronda je verjetno želja vsakega pravega turnega smučarja, ki se rad požene novim doživetjem naproti v družbi podobno mislečih, sopihajočih, same sebe preizkušajočih ljudi. Proga okrog skupine Sella poteka po smučiščih v maratonski dolžini 42 km z dobrih 2700 m vzponov v smeri Arabba, čez prelaz Pordoi v Canazei, preko Sella Joch v Selva Gardeno in prelaz Gardena v Corvaro, ter preko prelaza Compolongo poveže krog do Arabbe. Štart je vsako leto v drugem mestu.
Torej! Jutranje vstajanje, umirjen zajtrk in priprave za odhod na snežno rekreacijo in dooopoldansko uživanje na belini do časa za kosilo. To smo v našem apartmaju skuhali med izmenjajočim odhajanjem pod tuš. Popoldne pa druženje, načrtovanje, branje, sprehodi, igranje, smejanje in tudi resni pogovori in zaključki okrog turnega smučanja s tekmovalnim pridihom pri nas. Glede na lani je bilo manj ogrevajočih sončnih žarkov a je bilo na splošno veliko topleje, zeblo je manj, smučarija je bila bliže tekmovalnemu načinu, s čim manj zavijanja v dolino, za božansko lebdenje po pršiču, kot lani, še pride čas, vzponi, špura pa vsak dan boljša in tudi čas do vrha vsak dan krajši! Tudi naslednje leto zagotovo gremo in skupaj naredimo prve korake v špuri v sezoni, tudi s tabo!
Anže Šenk