Išči

Iz preteklosti

Poobjave starejših  dokumentov (člankov,  fotografij), zgodovinske predstavitve ...

Iz preteklosti

Objavljalci

Authors

Arhiv

Umirjanje prometa

Marjan Bohnec, moje razmišljanje o umirjanju ali spodbujanju prometa.

Umirjanje prometa

Kot otrok sem prebral vseh 42 knjig Karla Maya ki so bile prevedene v slovenščino, nekatere večkrat. Tiste najbolj znane govorijo o pustolovščinah na Divjem zahodu v Ameriki, kjer pisatelj sicer nikoli ni bil. Precej pa jih opisuje pustolovščine namišljenega junaka Kara ben Nemsija v arabskem svetu, ki je bil takrat del Otomanskega imperija. Ena njegovih bolj nenavadnih knjig "Po deželi Škipetarjev" pa opisuje kako je ta junak potoval po hribovitem Balkanu v drugi polovici 19. stoletja.

Drugod po Evropi je ta čas tradicija "umirjanja prometa" že zamirala, nastale države niso več dovoljevale graščakom, da bi postavljali mitnice in zaračunavali popotnikom za prehod njihovega ozemlja. Nasprotno, države so spodbujale potovanja, bodisi zaradi ekonomskih, verskih, znanstvenih ali turističnih razlogov, gradili so železnice in ceste, napredoval je ladijski promet.

Kot piše v tej knjigi je pa bilo na hribovitem Balkanu drugače, razbojniške tolpe so napadale redke popotnike tako da prometa skoraj ni bilo, pogosto pa so popolnoma "umirili" tudi same popotnike.

V sodobni družbi na srečo ni več tako.
Sodobne družbe vzpodbujajo ljudi, naj se čim več gibljejo v naravi vedoč da bodo tako bolj zdravi in manjši strošek za družbo.
Sodobne družbe se zavedajo, da se okolje najmanj obremenjuje če se pohodniki zgodaj zjutraj pripeljejo na izhodišče in se zvečer odpeljejo spat z vedno bolj ekološkimi osebnimi vozili, še najbolj električnimi. V ta namen sodobne družbe tudi obnavljajo ceste in parkirišča. Itak pa večina turistov tudi kaj zapravi, spije kakšno pivo, natoči gorivo, od vsega tega se plača davek in trošarina.

Javni prevoz na izhodišča pa je zaenkrat možen samo z avtobusi z dizelskim motorjem, ki precej obremenjujejo okolje, v slabem vremenu pa vozijo po voznem redu prazni. Javni prevoz z električnim vlakom, od želežniške postaje do izhodišča pa z avtobusom je pa tudi sprejemljiva kombinacija. Planinske postojanke, ki so itak prezasedene, pa naj bodo namenjene tistim ki ne zmorejo poti v enem dnevu, tudi taki naj gredo v gore, tudi na Triglav.

Upam da nas ne potiskajo nazaj, ko bodo župani kar tekmovali, kje bi še postavili zapornice, pobirali parkirnino in razne takse.

Upam da bodo organi pregona končno sankcionirali tiste, ki nezakonito pobirajo ali so pobirali razne ekološke in podobne takse.

Upam da ne bo nesreč med planinci, gorniki in alpinisti, ker ne bo možno zjutraj začeti ture dovolj zgodaj, ker ne bo prevoza ali pa bodo preveč hiteli nazaj na izhodišče, da ne bi plačali preveč oderuške parkirnine.

Značke:
GL4

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1202

IZ PRETEKLOSTI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.