na vrh Velike planine hitro kot blisk
S pomočjo državnega denarja jim je na Veliki planini uspelo zamenjati dotrajano žičnico s sodobnejšo šestsedežnico.
Bojan Rajšek
Foto: družba Velika planina
Po odpravi manjših pomanjkljivosti je Upravna enota Kamnik za novo šestsedežnico na Veliki planini včeraj izdala uporabno dovoljenje. Investicija za skoraj deset milijonov vredno naložbo, ki so jo na Kamniškem načrtovali več let, se je tako zaključila. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi po pridobitvi poročila o strokovno-tehničnem pregledu in na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja v prihodnjih dneh izdalo tudi obratovalno dovoljenje.
Družba Velika planina, ki je v lasti kamniške občine, je lani uspešno kandidirala na javnem razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) za vlaganje v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma in krepitev njegove odpornosti ter pridobila dobrih sedem milijonov evrov nepovratnega denarja. Naložba je stala 9,89 milijona evrov, pri čemer je razliko v ceni delno pokrila družba sama, z delno dokapitalizacijo podjetja pa ji je priskočila na pomoč tudi lokalna skupnost.
Nova šestsedežnica, za katero je kamniška upravna enota sredi januarja že izdala gradbeno dovoljenje, gradnjo pa so zaupali konzorciju podjetij Leitner in Riko, bo v primerjavi z nekdanjo tehnično zastarelo in povsem dotrajano dvosedežnico hitrejša, varnejša in bo obiskovalcem nudila prijazen dostop do vrha planine. Šestsedežnico so po odstranitvi stare naprave postavili na isti trasi v dolžini 1300 metrov in bo lahko prepeljala 1452 ljudi na uro. Čas vožnje bo trajal le pet minut. V pričakovanju obilnega sneženja bo sedežnica začela obratovati predvidoma še pred božičnimi prazniki.
Država prisluhnila žičničarjem
Zaradi katastrofalne avgustovske vodne ujme, ki je zelo prizadela prebivalce in uničila dobršen del cestne infrastrukture na Kamniškem, so bile vse dostopne poti do Velike planine zaprte. V tem času na Veliki planini ni bilo možno izvajati gradbenih del. Zaradi podaljšane časovnice izvedbe je bilo treba s konzorcijem družb podpisati aneks k pogodbi, ki pa ni vplival na končno ceno izvedbe projekta. Gradbinci so se potrudili, da je bil časovni zaostanek čim manjši in da so se dela čim prej nadaljevala. Izvedba investicije je tako večinoma zaključena. Do konca oktobra je bila dobavljena in montirana vsa oprema. V prvi polovici novembra so se izvajala samo še zaključna gradbena dela, odpravljanje pomanjkljivosti in pospravljanje gradbišča.
Zdaj poteka usposabljanje zaposlenih, izvedli pa so že tudi reševalno vajo z zelo aktivnimi gorskimi reševalci iz Kamnika. Družba Velika planina svoje obveznosti do MGTŠ izpolnjuje v dogovorjenih pogodbenih rokih. »Finančna sredstva, pridobljena na javnem razpisu, črpamo tekoče, v skladu z zaključenimi gradbenimi situacijami in izdanimi zahtevki za izplačilo. MGTŠ je Veliki planini podaljšal rok za izvedbo projekta do 15. decembra,« je povedal Tomaž Štefe, direktor podjetja Velika Planina. Z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so pojasnili še, da pri izvedbi projekta niso zaznali morebitnih nepravilnosti, povezanih z nepovratnim denarjem, ki ga je družba prejela na podlagi prijave na lanskem razpisu.
Brez snežnih topov
Vzporedno z naložbo v žičnico potekajo tudi druge aktivnosti za popestritev turistične ponudbe na planini nad Kamnikom. Nedavno so tako kupili 20 novih električnih koles, za katera že postavljajo polnilnice, urejajo pa tudi otroški adrenalinski park pri spodnji postaji nihalke. Poleg tega urejajo še prostor za zaključne družbe in prostor za shranjevanje koles. V bližini spodnje postaje šestsedežnice postavljajo otroški poletni park. Pozimi bo tam postavljen tudi smučarski trak za učenje prvih smučarskih korakov in možnost vožnje s tubami za otroke po snegu.
Družba Velika planina načrtuje umetno zasneževanje, a je ta projekt še precej v povojih, saj gre za območje, ki je med drugim zaščiteno tudi z Naturo 2000. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju so povedali, da je največja težava Velike planine pomanjkanje vode, saj imajo le nekaj zelo šibkih izvirov, kar po njihovem predstavlja največjo oviro za umetno zasneževanje. Gradnja zadrževalnikov vode pa bi predstavljala izjemno velik poseg v kulturno krajino.