Večer, 24.01.96 - Renata Škrjanc: Brez lopate in lavinske žolne pozimi ni pametno v gore
Slovenija
V slovenskem visokogorju ugasneta v snežnih plazovih povprečno dve življenji na leto
Z več znanja so planinci v gorah varnejši
Dnevi varstva pred snežnimi plazovi so namenjeni izobraževanju širše planinske javnosti - Udeleženci tudi iz Hrvaške in Turčije - Brez lopate in lavinske žolne se pozimi ni pametno odpraviti v gore - Švica in Francija na vrhu lestvice
Visokogorje. Pozimi. Snežna odeja je debela dva metra ali več. Nikjer stopinj, še manj uhojenih gazi. Tla se zatresejo. Zaslišimo pok. Takrat je običajno že prepozno. Zagrne nas bel oblak. In tišina. Začne se boj s snegom. In s časom, ki v tem primeru ni naš zaveznik. Zgodi se lahko kadarkoli. Vsakomur. Tudi izkušenim gornikom.
Igor Potočnik, načelnik podkomisije za reševanje izpod plazov pri Gorski reševalni službi Slovenije, je pred dobrim desetletjem že občutil človeško nemoč pred silo narave. Snežni plaz ga je pokopal. K sreči ne povsem in se je lahko sam rešil. Imel je srečo. In znanje.
Pridobivanju znanja so bili namenjeni tudi tokratni Dnevi varstva pred snežnimi plazovi, ki so jih organizirali minuli konec tedna. Že dobri dve desetletji jih pripravlja Gorska reševalna služba Slovenije, podkomisija za reševanje izpod snežnih plazov, in so namenjeni izobraževanju širše planinske javnosti. Letošnji so bili na Rudnem polju na Pokljuki. Udeležilo se jih je šestdeset tečajnikov, med njimi so bili tudi večja skupina iz Hrvaške in trije strokovnjaki za snežne plazove iz Turčije, ter več deset predavateljev - gorskih reševalcev iz vse Slovenije. Kot je povedal Potočnik, ki je skrbel za organizacijo, so omenjeni dnevi namenjeni predvsem izobraževanju vseh, ki radi in pogosto hodijo v hribe in gore ter jih obiskujejo tudi pozimi.
V teoretičnem delu so udeleženci prisluhnili predavanjem o vremenu, nastanku snega in njegovi preobrazbi, plazovih, tovariški pomoči in reševanju, prvi pomoči zasutim v snegu in kroniki smrtnih nesreč med gorskimi reševalci, s praktičnimi vajami na terenu pa so se naučili uporabljati plazovne (lavinske) sonde in žolne ter narediti prerez snežne odeje. "Pomembno je, da jih naučimo osnovnega samovarovanja in kako si pomagajo, če se sproži snežni plaz. Veseli smo, da je udeležencev iz leta v leto več. Imamo že šestdeset prijav za naslednje leto, kar kaže na to, da vse več ljudi hodi v hribe in gore ter da so čedalje bolj ozaveščeni in željni znanja," je dejal Potočnik.
Pozimi se v hribe in gore ni modro odpraviti brez derez, cepina, lavinske sonde in žolne ter lopate. Oblačila naj bodo topla in lahka, čevlji visoki z močnim nedrsečim podplatom, v nahrbtniku pa naj bosta tudi topel napitek in nekaj hrane. Pred prečenjem plazovitega območja je treba razrahljati nahrbtnik in smuči. Če vas namreč zajame plaz, je treba oboje odvreči. Plazovito območje prečimo posamezno, drugi člani skupine naj bodo pozorni opazovalci.
"Ob zasutju je pomembno, da si zapomnimo, kje je planinca pokopal plaz. Ko se plaz ustavi, je treba to mesto primerno označiti. Lavinske sonde so rešile že marsikaterega planinca. Sicer je za prebadanje snega mogoče uporabiti smučarske palice, v veliko pomoč je tudi lavinska žolna. Če jo imamo s seboj, je največja verjetnost, da zasutega najdejo in rešijo kar njegovi planinski tovariši," je pojasnil Potočnik.
V zadnjih desetih letih sta v slovenskih gorah pod snegom umrla povprečno dva planinca na leto. Približno dvakrat letno imajo reševalci tudi obsežnejše reševalne akcije. V tem organiziranem reševanju običajno sodeluje vsaj petdeset reševalcev z lavinskimi psi. Po podatkih GRS Slovenije, ki ima sedemsto članov, se vsako leto zgodijo še vsaj tri do štiri nesreče, v katerih zasutega rešijo tovariši in nesreče niti ne prijavijo.
Med najhujše spada zima 1996/97, ko so snežni plazovi pod Kredarico, v Vratih, na Vršiču in Voglu zahtevali šest življenj. Na vrhu lestvice držav z največjim številom smrtnih žrtev zaradi snežnih plazov so še vedno Švica, Francija in Avstrija, Slovenija je po besedah Potočnika veliko nižje.
Prisluhnili izkušenim reševalcem
Udeleženci so pozorno prisluhnili izkušenim gorskim reševalcem in nobeden ni skrival zadovoljstva nad slišanim in videnim. Alenka Omejc iz Medvod se je Dnevov varstva pred snežnimi plazovi udeležila prvič. "Tudi pozimi veliko hodim v hribe in gore, zato se je dobro naučiti kaj o varnem gibanju pozimi v gorah in poznati nevarnosti snežnih plazov. Sama ne spadam med "izzivalce", sem bolj previdna planinka," je dejala Omejčeva.
Skupino hrvaških ljubiteljev planin je vodil Dragutin Kralj - Dado, povedal je, da se tovrstnega izobraževanja v Sloveniji udeležuje že tretjič. "Zavedati se moramo, da več znanja pomeni tudi večjo varnost v gorah. V gorah moramo uživati, ne pa se jih bati. Pravo kombinacijo previdnosti in užitkov, ki jih dajejo gore pozimi, lahko dosežemo le z veliko znanja, ki smo ga pridobivali tudi tukaj na Pokljuki," je še dodal Kralj, ki je član Zveze gorskih vodnikov Hrvaške.
Udeleženci Dnevov varstva pred snežnimi plazovi so se po sobotnem usposabljanju na Pokljuki v nedeljo zjutraj odpravili na Viševnik, kjer so člani radovljiške GRS prikazali organizirano reševalno akcijo, jeseniški kolegi pa pravilno in varno hojo pozimi v gorah. Predavatelji so svoje delo opravili brezplačno, udeležencem izobraževanja pa so gostoljubje ponudili v vojašnici na Rudnem polju. Podobno izobraževanje bo 28. januarja na Ošvenu pri Slovenj Gradcu, od 2. do 5. februarja pa bo na Vršiču tečaj za vodnike lavinskih psov.
Renata Škrjanc