Večer, Potovanja - Kristina Menih: Enodnevni ali poldnevni izlet poleg bogate kulturne dediščine ponuja tudi vožnjo z lojtrnikom ali z električnimi kolesi.
V času vsestranske finančne in moralne krize je izlet do Žirovnice in njene okolice lahko pravi obliž in eliksir. Kajti ravno v tem okolju so naši predniki postavljali temelje slovenske kulture in omikanosti. Si lahko predstavljate, da so na komaj osmih kilometrih poti, ki jo je v minulem letu nagradila Turistična zveza Slovenije, kar štiri spominske hiše - Čopova, Finžgarjeva, Jalnova in Prešernova - več cerkva in obnovljen historični čebelnjak Antona Janše, ki se ga ne bi sramovali niti v Afriki? Kajti na panjskih končnicah so poleg domačih motivov upodobljene tudi tako eksotične živali, kot sta denimo slon in nosorog.
Zato ne pravijo kar tja v en dan, da so kraji okoli Žirovnice ena od zibelk pristne slovenske kulture. Za povrh se ponašajo tudi s pravim malim arheološkim rajem, saj sta tod že odkriti najdišči Ajdna nad Potoki in villa rustica v Ključih, vrsta ostalin pa znanstvenike še čaka pod zemljo. Premorejo tudi prvo slovensko javno elektrarno Završnico, vodostan v Rebru nad Žirovnico, Koširjevo predilnico v Mostah pod Stolom in seveda eno samo kuliso naravnih lepot z dolino Završnice v ospredju. In ja, ravno tod pod najvišjim vrhom Karavank - Stolom - Karavanke prehajajo v Kamniške Alpe.
Iz Žirovnice v Vrbo
Pohod po osem kilometrov dolgi Poti kulturne dediščine je primeren v vseh letnih časih in tudi za vse starostne skupine, saj poteka večinoma po ravnem. Možne pa so tudi alternative: najem klasičnega kolesa, kolesa na električni pogon ali celo vožnja z lojtrnikom. Pot kulturne dediščine Žirovnica se začenja z obiskom rojstne hiše poliglota Matije Čopa, v kateri je sedež Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica in je prava zakladnica turističnih informacij. Skozi vas Selo gremo dalje do "aleje slavnih mož" pred osnovno šolo v Zabreznici in do cerkvice sv. Lovrenca, ki si ogleduje vas z razgledne pečine. Naslednji postanek je v vasi Breznica, saj je tam domoval prvi učitelj čebelarstva v Avstro-Ogrski, Anton Janša, zatem pa brž v Doslovče, najmanjšo med desetimi vasmi v občini Žirovnica, kjer si lahko ogledamo novo spominsko sobo v kajži, kjer se je rodil pisatelj Fran Saleški Finžgar. Do Smokuča, kjer je domoval prvi prešernoslovec Tomo Zupan, je le za manjši skok hoda. Do Rodin, rojstne vasi pisatelja Janeza Jalna, jo lahko namesto po ravninski cesti uberemo po stezi čez pobočje, ki mu domačini pravijo Reber in se ponaša s prekrasnim razgledom na vse strani - tudi na Julijske Alpe s Triglavom v ozadju. Vzdolž "Cesarske ceste" nas po ogledu Rodin čaka le še hoja do Vrbe, kar pa lahko izpeljemo tudi z nevsakdanjo vožnjo z lojtrnikom. Znamenitosti Vrbe so tri: Prešernova rojstna hiša, cerkev sv. Marka in stara vaška lipa. Vsaka izmed njih je spomenik državnega pomena.
Mlinski kamni Žirovnice
V osrčju Gorenjske, le pet kilometrov od Bleda in v neposredni bližini srednjeveške Radovljice, leži Žirovnica. Ime je dobila po žrmljah, mlinskih kamnih, saj je kraj že od nekdaj slovel po njivah, posejanih z žiti. Danes je med njimi tudi ajda, zato lahko v poznem poletju uživate v vonjanju ajdovega cvetja, čez vse leto pa tudi ob žlici medu, ajdove ali prosene kaše. Kaše imajo menda še vedno dovolj za vsa lačna usta, tudi za konjska, zato se je vasi pod okriljem žirovniške občine prijelo ime "Kašarija". Pa se odpravimo na pot! Avtomobil parkiramo v Žirovnici in si za začetek ogledamo rojstno hišo Matije Čopa, tega vsestransko omikanega moža svojega časa in velikega prijatelja Franceta Prešerna, čigar rojstna hiša je le dobre pol ure hoda oddaljena Čopove. Hišo so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odkupili na pobudo domačih šolarjev, ki so med svojimi vrstniki organizirali vseslovensko zbiralno akcijo pod geslom "Tvoj ded za Prešernovo, tvoj oče za Finžgarjevo, ti pa za Čopovo rojstno hišo". Humorist Klemen Košir, sin legendarnega Franca Koširja, trobentača v ansamblu bratov Avsenik, se je ob letošnjem kulturnem prazniku preoblekel prav v Matijo Čopa, njegova soproga Tatjana pa v Čopovo služkinjo. "Res sem vesel, da vas je toliko pohodnikov in da niste pozabili na nas," je razlagal vsem, ki so letošnjo že tretjo organizirano Pot kulturne dediščine začenjali na pragu Čopove rojstne hiše. Prav v njej v imenitni družbi Čopove zbirke, ki je vsak dan na ogled obiskovalcem, domuje žirovniški Zavod za turizem in kulturo. Letošnje leto zaznamuje pol stoletja od smrti nadškofa Antona Vovka, Tomo Zupan pa je tedanjim faranom svojo slovito "Brezniško pridigo" povedal ob odkritju spomenika škofu Janezu Zlatoustu Pogačarju (eden od ustanoviteljev Slovenske matice in pobudnik za sestavo nemško-slovenskega slovarja) 28. avgusta 1912. leta in v njej med drugim omenil kar sto dvajset omikanih in izobraženih domačinov od 18. stoletja do tedaj, zato so si za letošnjo rdečo nit izbrali omenjeno trojico, in to pod geslom "duhovni trojček". Sicer pa v Žirovnico in njeno okolico tudi v tem letu vabijo na še mnoge prireditve: denimo na Markov sejem ali "smn", kot mu pravijo domačini.
Petek, Benedik in Žemlja
Od Žirovnice le malo oddaljena "Glenca" se ponaša s čisto pravimi skakalnicami. Prav na teh je začel svojo kariero takrat še ne šestletni Franci Petek, Gregor Benedik pa si je v teh krajih, kjer domuje tudi trenutno najboljši slovenski tenisač Gregor Žemlja - "Petrovčev tamlad" - zgradil hišo. Streljaj naprej je nekdaj živel "oče slovenskega čebelarstva" in prvi učitelj čebelarstva na Čebelarski šoli na Dunaju v času cesarice Marije Terezije Anton Janša. Njegova rojstna hiša "pr Kuharju" se sicer ni ohranila, zato pa stoji obnovljen čebelnjak - tisti s slonom in nosorogom. Devet otrok je bilo pri hiši in ko je Anton naštel devetnajst let in ostal brez očeta, je moral kot najstarejši sin skupaj z materjo poskrbeti za družino in kmetijo. Poprijel je za vajeti in postavil na noge sodobno čebelarstvo, ki mu danes nekateri rečejo "poezija kmetijstva" in postaja prava turistična znamenitost teh krajev. "K nam prihaja vse več domačih in tudi tujih čebelarjev, ki jih zanima, kje se je vse skupaj začelo," povzame naša vodička Petra Kržan, domačinka, ki z dušo pripoveduje same zanimive zgodbe. Recimo tisto o Prešernovi zibelki, ki jo je na neki kmetiji našel Fran Saleški Finžgar in jo zamenjal za takrat sodoben železen voziček (ki ga na kmetiji še vedno hranijo v spomin). Ali pa zgodbo o vaški lipi v Prešernovi Vrbi, okoli katere še danes stoji šestnajst velikih "gruntarskih" kamnov - stolov za nekdaj najbogatejše vaške kmete, da so v svojevrstnem "vaškem parlamentu" razpravljali o tekočih zadevah.
Kristina Menih